Pol Pot | |
---|---|
Rojstvo | សាឡុត ស 19. maj 1925[1][2][…] ali 19. maj 1928[2][4][…] Prek Sbauv[d], Francoski protektorat Kambodža[d], Francoska Indokina |
Smrt | 15. april 1998[6][7][…] Anlong Veng[d][6] |
Državljanstvo | Francoska Indokina Kraljevina Kambodža[d] Kmerska republika[d] Demokratična Kampučija[d] Ljudska republika Kampučija[d] Država Kambodža[d] Kambodža |
Poklic | politik, častnik |
Podpis |
Saloth Sar, znan tudi kot Pol Pot, vodja Rdečih Kmerov in ministrski predsednik Kambodže, * 19. maj 1925, Prek Sbauv, Francoska Kambodža, † 15. april 1998, Anlong Veng, Kambodža.
Kambodžo je vodil od leta 1975 do 1979. Imel je marksistično-leninistično ideologijo, kmerski nacionalist pa je bil med letoma 1963 in 1997 ter vodilni član kambodžanskega komunističnega gibanja, rdečih Kmerov, od leta 1963 do 1981, ko je bil generalni sekretar Komunistične partije Kampuče. V času njegovega vladanja je bila Kambodžija spremenjena v enopartijsko komunistično državo, njegova politika pa je državo pripeljala do kamboškega genocida.
Pol Pot se je rodil kot uspešen kmet v Prek Sbauvu v francoski Kambodži. Izobraževal se je na nekaterih najbolj elitnih šolah v Kambodži. Med obiskom Pariza v štiridesetih letih se je pridružil francoski komunistični partiji. Ko se je leta 1953 vrnil v Kambodžo, se je vključil v marksistično-leninistično kmersko organizacijo Việt Minh in njeno gverilsko vojno proti novo neodvisni vladi kralja Norodoma Sihanouka. Potem, ko so se kmerski việt minhi leta 1954 umaknili v marksistično-leninistični Severni Vietnam, se je Pol Pot vrnil v Phnom Penh, kjer je delal kot učitelj, medtem ko je ostal osrednji član kambodžanskega marksistično-leninističnega gibanja. Leta 1959 je pomagal izboljšati gibanje v Kampuchejsko laburistični stranki, ki se je kasneje preimenovala v Komunistično partijo Kampučee (CPK). Da bi se izognil represiji države, se je leta 1962 preselil v taborišče v džungli in leta 1963 postal vodja CPK. Leta 1968 je znova začel vojno proti Sihanoukovi vladi. Potem ko je Lon Nol v državnem udaru leta 1970 izrinil Sihanouk, so se sile Pol Pota postavile na stran odstavljenemu voditelju proti novi vladi, ki jo je okrepila ameriška vojska. S pomočjo milice Viet Konga in severno Vietnamskih enot so sile Pol Potovih rdečih Kmerov napredovale in nadzorovale vso Kambodžo do leta 1975, nato pa je Pol Pot prevzel oblast.
Pol Pot je po prevzemu oblasti Kambodžo preoblikoval v enopartijsko državo s komunizmom, imenovano Demokratična Kampučija. Da bi ustvaril agrarno socialistično družbo, za katero je verjel, da se bo razvila v komunistično družbo, je vlada Pola Pota prisilno premestila mestno prebivalstvo na podeželje, da bi delalo na kolektivnih kmetijah. Zaradi popolnega egalitarizma je bil denar odpravljen in vsi državljani so morali nositi enaka črna oblačila. Večkratni množični poboji CPK so povzročili naraščajoče nezadovoljstvo; do leta 1978 so se kambodžanski vojaki vzpenjali na vzhod. Po več letih spopadov na meji je na novo združeni Vietnam decembra 1978 napadel Kambodžo, v začetku leta 1979 odstranil Pol Pota z oblasti, ter postavil konkurenčno marksistično-leninistično vlado. Rdeči Kmeri so se umaknili v džunglo blizu tajske meje, od koder so se še naprej borili. Zaradi slabega zdravja je Pol Pot odstopil od številnih vlog v gibanju. Leta 1998 je poveljnik Rdečih Kmerov Ta Mok, Pol Pota zadržal v hišnem priporu, kmalu zatem pa je Pol Pot umrl zaradi srčnega popuščanja.
Ob prevzemu oblasti na vrhuncu globalnega vpliva marksizma in leninizma je Pol Pot med mednarodnim komunističnim gibanjem postal močna osebnost na oblasti. Mnogi so trdili, da je odstopil od slabega odnosa do marksizmo-leninizma, vendar je Ljudska republika Kitajska njegovo vlado podprla kot branik proti sovjetskemu vplivu v jugovzhodni Aziji. Za svoje privržence je bil v boju proti vietnamskemu imperializmu prvak kamboške suverenosti in se je uprl marksističnemu revizionizmu Sovjetske zveze. Nasprotno pa je bil Pol Pot mednarodno obsojen zaradi svoje vloge v kambodškem genocidu in velja za totalitarnega diktatorja, krivega za številne zločine proti človeštvu.