Postojna

Postojna
Mesto
Postojna Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°46′33.11″N 14°12′49.18″E / 45.7758639°N 14.2136611°E / 45.7758639; 14.2136611
Država	Slovenija
Statistična regija	Primorsko-notranjska
Tradicionalna pokrajina	Notranjska
Občina	Postojna
Površina [1]
• Skupno	33,296 km2
Nadm. višina	556,4 m
Prebivalstvo  (2024)[2]
• Skupno	10.079
• Gostota	300 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	6230 Postojna
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Postojna (izgovarjava [pɔˈstoːi̯na] (poslušaj^ⓘ); nemško Adelsberg,^[3] italijansko Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.

Mestno naselje z dobrimi 10.000 prebivalci leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat (612 m), kjer je najzložnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tod vodijo stara (regionalna) cesta, avtocesta in železnica iz smeri Ljubljane, ki je oddaljena 48 kilometrov.

V Postojni je Notranjski muzej s stalno razstavo Muzej krasa, Knjižnica Bena Zupančiča ter Kulturni dom Postojna s prireditveno dvorano, pri kateri je urejena tudi rekonstrukcija delovne sobe Lojza Kraigherja. V Postojni ima sedež Inštitut za raziskovanje krasa, enota ZRC SAZU, v povezavi med njim in Univerzo v Novi Gorici poteka v Postojni študij krasoslovja. V Postojni je od leta 2002 tudi sedež Mednarodne speleološke zveze, od 2014 pa še Krasoslovno študijsko središče Unesca (kot prvo te vrste v Sloveniji).

Postojna je poleg starega mestnega jedra, obkroženega z novejšimi pozidavami, sestavljena še iz predelov Kozarje, Zalog, Kremenca, Železniška postaja, Goričica, Mala Fužina, na severu pa Vojašnica barona Andreja Čehovina. K Postojni spadata še zaselka Ravbarkomanda in Mačkovec, oba na območju Postojnskih vrat. V bližini mesta sta še Stara vas na jugu in Veliki otok v bližini Postojnske jame.

Ker je na območju veliko gozdov, se je razvila lesna, pozneje pa tudi strojna in živilska industrija. Pomembna panoga je turizem. Na severnih pobočjih Javornikov, vzhodno od mesta, je smučarsko središče Kalič, ki pa že več let ne obratuje, južno od avtoceste pa je športno letališče. Postojna je tudi izobraževalno središče s Šolskim centrom, ki vključuje gimnazijo, ekonomsko in strojno šolo ter višjo strokovno šolo (izvaja mdr. program gozdarstva in lovstva), Srednja gozdarska in lesarska šola, Glasbena šola, upravno središče (upravna enota, sodišče, policijska uprava) ter trgovsko in zdravstveno (zdravstveni dom, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna) ter veterinarsko (Bolnica za živali Postojna) središče. V mestu sta župnijska cerkev sv. Štefana in na pokopališču podružnična cerkev sv. Lazarja. Neprofitni Zavod Znanje Postojna vključuje Notranjski muzej, ljudsko univerzo, Kulturni dom, športni center ter Turistično informacijski center Postojna z Galerijo. V Postojni je tudi Večgeneracijski center Točka moči.

1. ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
2. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 13. septembra 2024.
3. ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 136.