Primorska

Primorska Primorska Litorale
zgodovinska regija
Himna
Vstala Primorska (neuradna)
Glavno mesto	Trst (v Italiji)
Danes del	Slovenije in Italije

Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) (izgovorjava (pomoč·info)) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora. Primorska je tisti predel med Furlansko nižino, Jadransko obalo ter Kranjsko, kjer so razširjena narečja, ki spadajo v primorsko narečno skupino.

Ime Primorska se v tem članku uporablja za štiri različne prostore (ki samo delno sovpadajo), odvisno od obravnavane vsebine, in sicer za geografski pojem (področje ob morju), za politično-administrativni pojem (današnja uradna opredelitev), za zgodovinsko področje (kot so odločale različne sile, ki so bile na oblasti), pa tudi za kulturno-jezikovno območje (tradicionalna predstava ozemlja, kjer se prebivalci imajo za Primorce).

Poimenovanje deloma izhaja iz imena historične kronske dežele v času Habsburške monarhije, ki se je v letih 1813 in 1918 imenovala Avstrijsko primorje (nemško Österreichisches Küstenland). Ime Primorska se je uveljavilo med priključitvijo primorja Italiji. Primorsko je v zgodovini posebej izoblikovalo svobodno tržaško pristanišče in ostalo gospodarstvo, prometne povezave ter kultura, ki je rasla z njim. Primorska, ki sicer danes ne predstavlja enotne gospodarske ali upravne regije, ga je pa nekoč, obsega Tržaško pokrajino, Goriško regijo, Slovensko Istro, Kras in vzhodni del Furlanije-Julijske krajine. Danes se Primorska pogosto povezuje s slovenskim etničnim ozemljem, ki se je po prvi svetovni vojni znašlo zahodno od rapalske meje v Kraljevini Italiji, s čimer je bila dobra četrtina Slovencev ločena od preostalega naroda, in je nanj močno vplival italijanski fašizem.^[1][2]

Goriška regija je dobila svoje poimenovanje po mestu Gorica, ki je danes v Italiji ter po deželi Goriški in Gradiški, ki je tu obstajala do leta 1918. Obalno - kraška regija obsega Kras in severni del istrskega polotoka, kjer s pristaniščem Koper tvori pomorsko povezavo Slovenije s svetom.

1. ↑ Humar, Vesna (zima 2017). »Nova Primorska ali kaj imajo skupnega pastirji in mornarji«. Razpotja (29).
2. ↑ Geršič, Matjaž (2017). »Changing Denotations of Selected Slovenian Choronyms« [Spreminjanje denotata izbranih slovenskih pokrajinskih imen]. Acta geographica Sovenica (v angleščini in slovenščini). ZRC SAZU. 57 (1). COBISS 40099117.