Programski jezik C

C

Paradigma	imperativna (proceduralna), strukturalna
Začetna izdaja	1972
Oblikoval	Dennis Ritchie
Razvijalec	Bellovi laboratoriji[d], Dennis Ritchie[1], Ameriški nacionalni inštitut za standardizacijo, Mednarodna organizacija za standardizacijo in Kenneth Thompson
Tipizacija	statična, šibka, manifestna, imenska
Večje implementacije	K&R, GCC, Clang, Intel C, MSVC, Pelles C, Watcom C/C++
Dialekti	Cyclone, Unified Parallel C, Split-C, Cilk, C*
Vplivi	ALGOL 68[d][2], B, zbirni jezik, Fortran, PL/I[d], CPL[d], BCPL[d], ALGOL 60[d] in ALGOL
Vplival na	številne: AMPL, AWK, csh, C++, C--, C#, Objective-C, BitC, D, Go, java, JavaScript, Limbo, LPC, Perl, PHP, Pike, Processing, Python, Rust, Seed7, Swift, Vala, Verilog (HDL)[3]
OS	Microsoft Windows in podoben Unixu[d]
Običajna končnica datoteke	c in h
Spletna stran	https://www.iso.org/standard/74528.html in https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/
C Programming na Wikibooks

Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava [cé] ali po izvirniku [sí]) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo. Podpira strukturalno programiranje, leksično območje spremenljivk in rekurzijo, statični sistem tipov pa preprečuje mnogo nenameravanih operacij. Zasnova jezika C omogoča konstrukte, ki se učinkovito preslikujejo v tipične strojne ukaze, in zaradi tega se je C začel rabiti v aplikacijah, ki so bile prej razvite v zbirnem jeziku, še posebej v sistemskem programju, kot je npr. računalniški operacijski sistem Unix,^[4] kot tudi v različnem uporabniškem programju za računalnike od superračunalnikov do vgradnih sistemov.

Programski jezik C je prvotno razvil Dennis Ritchie med letoma 1969 in 1973 v AT&T Bellovih laboratorijih.^[5][6][7] Ritchie in Ken Thompson sta najprej razvila prevajalnik za operacijski sistem Unix, ki je bil v osnovi napisan v zbirnem jeziku. Unixovo jedro je bilo tako prvo napisano v drugem jeziku in ne v zbirnem. Kasneje se je C hitro pojavil tudi na drugih operacijskih sistemih.

Pred uradnim standardom za C se je mnogo uporabnikov in izvršiteljev opiralo na neuradno specifikacijo, opisano v knjigi Programski jezik C Briana Kernighana in Ritchieja. Ta različica je v splošnem znana kot »K&R« C. Leta 1989 je Ameriški državni inštitut za standarde (ANSI) objavil standard za C (v splošnem imenovan »ANSI C« ali »C89«). Naslednje leto je to specifikacijo potrdila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) kot mednarodni standard (v splošnem imenovan »C90«). ISO je kasneje izdala razširitev standarda za podporo internacionalizacije leta 1995 in popravljeni standard (znan kot »C99«) leta 1999. Ta standard je do sedaj najbolj razširjen. Trenutna različica standarda (sedaj imenovana »C11«) je ISO kot ISO/IEC 9899:2011 potrdila 8. decembra 2011.^[8]

1. ↑ http://www.bell-labs.com/usr/dmr/www/chist.html
2. ↑ http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/chist.html
3. ↑ »Verilog HDL (and C)« (PDF). The Research School of Computer Science at the Australian National University. 3. junij 2010. Pridobljeno 19. avgusta 2013. 1980s: ; Verilog prvič predstavljen ; na Verilog je vplival programski jezik C
4. ↑ Lawlis (1997).
5. ↑ Stewart (2000a).
6. ↑ Ritchie (1993).
7. ↑ Giannini; Code Fighter, Inc.; Univerza Columbia (2004), str. 164.
8. ↑ »WG14 N1570 Committee Draft — April 12, 2011« (PDF) (v angleščini). Pridobljeno 13. oktobra 2014.