Protagora

Protagora Πρωταγόρας
Rojstvo	cca. 490 pr. n. št.[1] Abdera[d][2]
Smrt	cca. 420 pr. n. št.[1] Jonsko morje
Poklic	filozof
Obdobje	Antična filozofija
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	sofistika
Glavna zanimanja	jezik, semantika, relativizem, retorika, agnosticizem, etika
Pomembne ideje	Človek je merilo vsega
Vplivi Demokrit · Parmenid
Vplival na Platon · Jeremy Bentham · Friedrich Wilhelm Nietzsche · F.C.S. Schiller

Protágora (starogrško Πρωταγόρας, latinizirano: Prōtagóras)^[3], antični grški filozof, utemeljitelj sofistike, * 490 pr. n. št., Abdera, † 420 pr. n. št..

Platon ga je v svojem dialogu Protagoras označil kot zasluženega za iznajdbo sofistike kot poklica. Ustvaril naj bi polemiko z izjavo "Človek je merilo vsega", kar naj bi po Platonovo pomenilo, da ni absolutne resnice, pač pa da je resnica vsakega posameznika drugačna, kar se je popolnoma razlikovalo od ostalih mišljenj filozofov, ki so trdili, da je vse nastalo na podlagi nečesa objektivnega, kar je izven človekovega vpliva ali zaznavanj.

Zaradi trditve, da o bogovih, človekovem bivanju in bistvu ne vemo ničesar, je bil obtožen brezboštva in pregnan. Umrl je v brodolomu na poti na Sicilijo.^[4] Protagora je edini med sofisti, ki je kazal tudi filozofsko zanimanje in je z dragocenimi ugotovitvami osvetlil bistvo človeškega spoznanja. Zato Platon le njega v svojih dialogih omenja kot misleca in ga skupno s Heraklitom, Parmenidom in Eupedoklom imenuje kot modrega.^[5]

1. ↑ ^{1,0 1,1} https://www.britannica.com/biography/Protagoras-Greek-philosopher
2. ↑ Encyklopedie antiky — Academia, 1973. — str. 31. — 741 p.
   d:Track:Q10379185d:Track:Q100707143
3. ↑ Plato (1966). Protagoras. Maribor: Obzorja. str. 11. COBISS 2917377.
4. ↑ Ogrizek, Mojca (2006). Leksikon Sova. Ljubljana: Cankarjeva založba. str. 902. ISBN 9789612315221.
5. ↑ Sovrè, Anton (2002). Predsokratiki. Ljubljana: Ljubljanska matica. str. 138/139. COBISS 121105408. ISBN 961-213-109-0.