Proton

Jedrska fizika
Jedro Nukleoni p n Jedrska snov Jedrska sila Struktura jedra Jedrska reakcija
Modeli jedra Tekoča kaplja Lupinski model jedra Model delujočih bozonov Ab initio
Razvrstitev nuklidov Izotopi – enak Z Izobare – enak A Izotone – enak N Izodiafre – enak N − Z      Izomeri – vse zgoraj enako Zrcalna jedra – Z ↔ N Stabilni Magično Liha/soda Halo Borromean
Stabilnost jedra Vezavna energija razmerje p–n Črta izpusta Otok stabilnosti Dolina stabilnosti
Radioaktivni razpad Alfa α Beta β 2β β+ zajem K/L Izomerski Gama γ Notranja pretvorba Spontano cepljenje Razpad gruče Emisija nevtrona Emisija protona Razpadna energija Veriga razpada Produkt razpada Radiogeni nuklid
Jedrska cepitev Spontana Produkti razkol para Fotocepitev
Procesi zajema elektron 2× nevtron s r proton p rp
Visokoenergijski procesi Krušenje s kozmičnimi žarki Fotodisintegracija
Nukleosinteza in jedrska astrofizika Jedrsko zlivanje Procesi: Zvezdna Veliki pok Supernova Nuklidi: Prvotni Kozmogeni Umetni
Visokoenergijska jedrska fizika Plazma kvark-gluon RHIC LHC
Znanstveniki Alvarez Becquerel Bethe A. Bohr N. Bohr Chadwick Cockcroft Ir. Curie Fr. Curie Pi. Curie Skłodowska-Curie Davisson Fermi Hahn Jensen Lawrence Mayer Meitner Oliphant Oppenheimer Proca Purcell Rabi Rutherford Soddy Strassmann Świątecki Szilárd Teller Thomson Walton Wigner
p p u

Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10^-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10^-19 As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostejšega izotopa vodika ¹H, ki ga sestavlja samo proton). Protone in nevtrone v jedru veže močna jedrska sila. Število protonov v jedru je tisto, ki določa, za kateri kemijski element gre.

Protone se uvršča med barione. Sestavljeni so iz po treh kvarkov: dveh kvarkov »gor« in enega kvarka »dol«.

V kemiji in biokemiji se izraz »proton« pogosto uporablja za vodikov ion v vodni raztopini, torej za hidronijev ion. V tem kontekstu je protonski donor kislina, protonski akceptor pa baza.