Zanka iz žice (črno) po kateri teče električni tok, ustvarja magnetno polje (modro). Če zanko zrcalimo v zrcalu (črtkana črta), v zrcalu nastala slika ni samo zrcalna, ampak je tudi obrnjena. Položaj zanke in električni tok sta polarna vektorja, magnetno polje pa je psevdovektor (vektorski produkt). [1]
Psevdovektor (tudi aksialni vektor) je količina, ki se obnaša kot vektor, vendar ne menja predznaka pri inverziji (spremembi predznaka) koordinat, kar pomeni zrcaljenje. To pomeni, da se transformira kot vektor pri pravih vrtenjih (vrtenje za poljuben kot okrog poljubne osi). Spremeni pa se mu predznak pri nepravih vrtenjih (transformacije, ki jih lahko obravnavamo kot pravo vrtenje zrcalne slike ali inverzija preko izhodišča, ki ji sledi pravo vrtenje). Za primerjavo: običajni vektor (polarni vektor) spremeni predznak, če opravimo inverzijo (spremenimo predznak) njegovih koordinat.
Skalarni produkt dveh polarnih ali dveh psevdovektorjev je skalar
Skalarni produkt polarnega in psevdovektorja pa je psevdoskalar
Vektor hitrosti je polarni vektor, prav tako tudi vektor gibalne količine in vektor premika (če vektor premika delimo s časom-skalar, dobimo polarni vektor). Psevdovektorji so običajno povezani z vrtenjem.
Na vsakem kolesu vozila, ki se oddaljuje od opazovalca, je vrtilna količina usmerjena na levo stran. To velja tudi za sliko vozila v zrcalu. Vrtilna količina je psevdovektor.