Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«.

Radij, ₈₈Ra

Radij
Izgovarjava	IPA: [rádij]
Videz	srebrno bel kovinski
Masno število	[226]
Radij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ba ↑ Ra ↓ (Ubn) francij ← radij → aktinij
Vrstno število (Z)	88
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 7
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Rn] 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	700 °C (sporno)
Vrelišče	1737 °C
Gostota (blizu s.t.)	5,5 g/cm3
Talilna toplota	8,5 kJ/mol
Izparilna toplota	113 kJ/mol
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 546 633 764 936 1.173 1.526
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2 (pričakovano naj bi imel močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,9
Ionizacijske energije	1.: 509,3 kJ/mol 2.: 979,0 kJ/mol
Kovalentni polmer	221±2 pm
Van der Waalsov polmer	283 pm
Spektralne črte radija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Toplotna prevodnost	18,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	1 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	ne-magnetik
Številka CAS	7440-14-4
Zgodovina
Odkritje	Pierre in Marie Curie (1898)
Prva izolacija	Marie Curie (1910)
Najpomembnejši izotopi radija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 223Ra sled 11,43 d α 219Rn 224Ra sled 3,6319 d α 220Rn 225Ra sled 14,9 d β− 225Ac 226Ra sled 1600 let α 222Rn 228Ra sled 5,75 let β− 228Ac
Kategorija: Radij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88. Je šesti element v skupini 2 periodnega sistema, znani tudi kot zemeljskoalkalijske kovine. Čisti radij je srebrno bel, vendar ob izpostavljenosti zraku zlahka reagira z dušikom (in ne s kisikom), pri čemer tvori črno površinsko plast radijevega nitrida (Ra₃ N₂). Vsi izotopi radija so zelo radioaktivni, najstabilnejši izotop pa je radij-226, ki ima razpolovno dobo 1600 let in razpade v plin radon (natančneje v izotop radon-222). Med razpadanjem lahko razpadni produkti vzbujajo fluorescentne snovi in povzročijo radioluminiscenco .

Radij sta odkrila Marie in Pierre Curie leta 1898 v obliki radiijevega klorida v rudi, izkopani v Jáchymovu (Joachimsthal) v Rudogorju (Erzgebirge). Marie Curie in André-Louis Debierne sta radij v svoji kovinski obliki izolirala z elektrolizo radijevega klorida leta 1911. ^[1]

V naravi radij najdemo v uranu in (v manjši meri) v torijevih rudah v obliki sledov, da na tono uraninita pride ne več kot sedmina grama snovi. Radij ni potreben za žive organizme in škodljivi vplivi na zdravje so verjetni zaradi njegove radioaktivnosti in kemijske reaktivnosti. Razen uporabe v jedrski medicini, radij trenutno nima komercialne uporabe; prej so ga uporabljali kot radioaktivni vir za radioluminiscentne naprave in tudi kot čudežno zdravilo zaradi njegovih domnevnih zdravilnih moči. Danes te nekdanje aplikacije niso več v modi, ker je strupenost radija postala znana. V radioluminiscentnih napravah se namesto njega uporabljajo manj nevarni izotopi.

1. ↑ »Radium«. Royal Society of Chemistry. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2016. Pridobljeno 5. julija 2016.