Relief ali pridvig[1] je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo. Podobe so deloma spojene s podlago oziroma ozadjem, deloma pa izstopajo iz nje.
Izraz relief je izhaja latinskega glagola relievo (dvigniti). Slovenska ustreznica za to pa je pridvig oz. nadvig. Za ustvarjanje nadvišane ali reliefne podobe je pomembno, da daje vtis, da je oblikovana podoba dvignjena nad ravnino ozadja. Relief ima hrbtni del manj občutljiv in bolj varen za pritrditev, kot samostojen kip. V materialih kot so kovine, glina, mavčni omet, keramika ali kaširani papir se oblika lahko samo doda ali dvigne iz ozadja, spomeniki iz brona pa so narejeni z ulivanjem.[2]
Relief je bolj primeren za upodobitev zapletenih predmetov s številnimi liki v zelo aktivnih pozah (primer so bitke), kot pa za samostojno skulpturo. Najstarejši arhitekturni elementi so bili pobarvani, kar je pomagalo opredeliti obliko predvsem pri nizkem reliefu. Podobe v reliefu so pogosto dekorativni geometrijski liki ali vzorci listja, kot na primer arabeske v islamski umetnosti.