Back Renium Afrikaans ሬኒየም Amharic Renio AN रेनियम ANP رينيوم Arabic رينيوم ARY رينيوم ARZ Reniu AST Renel AVK Renium Azerbaijani
 | ||||||||||||||||
| Renij | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izgovarjava | IPA: [rénij] | |||||||||||||||
| Videz | srebrno sivkast | |||||||||||||||
| Standardna atomska teža Ar, std(Re) | 186,207(1)[1] | |||||||||||||||
| Renij v periodnem sistemu | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Vrstno število (Z) | 75 | |||||||||||||||
| Skupina | skupina 7 | |||||||||||||||
| Perioda | perioda 6 | |||||||||||||||
| Blok | blok d | |||||||||||||||
| Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d5 6s2 | |||||||||||||||
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 13, 2 | |||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||
| Faza snovi pri STP | trdnina | |||||||||||||||
| Tališče | 3186 °C | |||||||||||||||
| Vrelišče | 5630 °C | |||||||||||||||
| Gostota (blizu s.t.) | 21,02 g/cm3 | |||||||||||||||
| v tekočem stanju (pri TT) | 18,9 g/cm3 | |||||||||||||||
| Talilna toplota | 60,43 kJ/mol | |||||||||||||||
| Izparilna toplota | 704 kJ/mol | |||||||||||||||
| Toplotna kapaciteta | 25,48 J/(mol·K) | |||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | ||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja | −3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7 (rahlo kisel oksid) | |||||||||||||||
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,9 | |||||||||||||||
| Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||
| Atomski polmer | empirično: 137 pm | |||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 151±7 pm | |||||||||||||||
 | ||||||||||||||||
| Druge lastnosti | ||||||||||||||||
| Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||
| Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) | |||||||||||||||
| Hitrost zvoka tanka palica | 4700 m/s (pri 20 °C) | |||||||||||||||
| Temperaturni raztezek | 6,2 µm/(m⋅K) | |||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 48,0 W/(m⋅K) | |||||||||||||||
| Električna upornost | 193 nΩ⋅m (pri 20 °C) | |||||||||||||||
| Magnetna ureditev | paramagnetik[2] | |||||||||||||||
| Magnetna susceptibilnost | +67,6·10−6 cm3/mol (293 K)[3] | |||||||||||||||
| Youngov modul | 463 GPa | |||||||||||||||
| Strižni modul | 178 GPa | |||||||||||||||
| Stisljivostni modul | 370 GPa | |||||||||||||||
| Poissonovo razmerje | 0,30 | |||||||||||||||
| Mohsova trdota | 7,0 | |||||||||||||||
| Trdota po Vickersu | 1350–7850 MPa | |||||||||||||||
| Trdota po Brinellu | 1320–2500 MPa | |||||||||||||||
| Številka CAS | 7440-15-5 | |||||||||||||||
| Zgodovina | ||||||||||||||||
| Poimenovanje | po reki Ren (v nemščini: Rhein) | |||||||||||||||
| Odkritje | Masataka Ogawa (1908) | |||||||||||||||
| Prva izolacija | Masataka Ogawa (1919) | |||||||||||||||
| Poimenoval po | Walter Noddack, Ida Noddack, Otto Berg (1925) | |||||||||||||||
| Najpomembnejši izotopi renija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75. To je srebrno siva, težka, prehodna kovina vrste tri v skupini 7 periodnega sistema. Z ocenjeno povprečno koncentracijo 1 del na milijardo (ppb) je renij eden najredkejših elementov v zemeljski skorji. Renij ima tališče 3.186 °C, tretje najvišje tališče med stabilnimi elementi, in drugo najvišje vrelišče 5.630 °C[4]. Renij je kemično podoben manganu in tehneciju in se pridobiva predvsem kot stranski produkt pri obdelavi molibdenove in bakrove rude. Renij v svojih spojinah kaže širok spekter oksidacijskih stopenj, ki se gibljejo od -1 do +7.
Renij so odkrili leta 1908, bil je predzadnji odkriti element (zadnji je bil hafnij). Ime je dobil po reki Ren.
Nikljeve superzlitine renija se uporabljajo za zgorevalne komore, turbinske lopatice in izpušne šobe reaktivnih motorjev. Te zlitine vsebujejo do 6% renija, zaradi česar je konstrukcija reaktivnih motorjev največja posamezna uporaba tega elementa. Druga najpomembnejša uporaba je kot katalizator: renij je odličen katalizator za hidrogeniranje in izomerizacijo in se uporablja na primer pri katalitskem preoblikovanju nafte v bencin. Zaradi nizke razpoložljivosti glede na povpraševanje je renij drag - v letih 2008/2009 je cena dosegla najvišjo vrednost v višini 10.600 ameriških dolarjev za kilogram (4.800 ameriških dolarjev za funt). Zaradi povečanja recikliranja renija in upada povpraševanja po reniju v katalizatorjih je cena renija julija 2018 padla na 2.844 ameriških dolarjev za kilogram (1.290 ameriških dolarjev za funt). [5]
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
- ↑ Zhang, Yiming (11. januar 2011). »Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks«. Journal of Chemical & Engineering Data. 56.
- ↑ »BASF Catalysts - Metal Prices«. apps.catalysts.basf.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021.