Rentgenij

Rentgenij, ₁₁₁Rg

Rentgenij
Izgovarjava	IPA: [rentgenij]
Videz	srebrnkast (predvideno)[1]
Masno število	[282] (nepotrjeno: 286)
Rentgenij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Au ↑ Rg ↓ (Uhp) darmštatij ← rentgenij → kopernicij
Vrstno število (Z)	111
Skupina	skupina 11
Perioda	perioda 7
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 6d9 7s2 (napovedano)[1][2]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 17, 2 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina (predvideno)[3]
Gostota (blizu s.t.)	22–24 g/cm3 (predvideno)[4][5]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	(−1), (+1), (+3), (+5), (+7) (napovedano)[2][6][7]
Ionizacijske energije	1.: 1020 kJ/mol 2.: 2070 kJ/mol 3.: 3080 kJ/mol (več) (ocenjeno)[2]
Atomski polmer	empirično: 138 pm (napovedano)[2][8]
Kovalentni polmer	121 pm (ocenjeno)[9]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck) (predvideno)[3]
Številka CAS	54386-24-2
Zgodovina
Poimenovanje	po Wilhelm Röntgenu
Odkritje	Gesellschaft für Schwerionenforschung (1994)
Najpomembnejši izotopi rentgenija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 272Rg sint. 2 ms α 268Mt 274Rg sint. 12 ms α 272Mt 278Rg sint. 4 ms α 274Mt 279Rg sint. 0,09 s α 275Mt 280Rg sint. 4,6 s α 276Mt 281Rg[10][11] sint. 17 s SF (90%) α (10%) 277Mt 282Rg[12] sint. 100 s α 278Mt 283Rg[13] sint. 5,1 min? SF 286Rg[14] sint. 10,7 min? α 282Mt
Kategorija: Rentgenij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111. Gre za izredno radioaktivni sintetični element, ki ga je mogoče ustvariti v laboratoriju, v naravi pa ga ne najdemo. Najbolj stabilni znani izotop, rentgenij-282, ima razpolovno dobo 100 sekund, čeprav ima nepotrjeni rentgenij-286 daljši razpolovni čas, približno 10,7 minut.^[15] Rentgenij je prvič ustvaril leta 1994 Center za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz blizu Darmstadta v Nemčiji. Ime je dobil po fiziku Wilhelmu Röntgenu (lahko se zapiše tudi kot Roentgen), ki je odkril rentgenske žarke.^[16]

V periodnem sistemu je transaktinoidni element v d-bloku. Je član 7. periode in je uvrščen med elemente 11. skupine, čeprav niso bili izvedeni nobeni kemični poskusi, ki bi potrdili, da se obnaša kot težji homolog zlata v 11. skupini ter kot deveti član 6d serije prehodnih kovin. Izračunano je, da ima rentgenij podobne lastnosti kot njegovi lažji homologi, baker, srebro in zlato, čeprav lahko kaže nekaj razlik.

1. ↑ ^{1,0 1,1} Turler, A. (2004). »Gas Phase Chemistry of Superheavy Elements« (PDF). Journal of Nuclear and Radiochemical Sciences. 5 (2): R19–R25. doi:10.14494/jnrs2000.5.R19.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3} Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
3. ↑ ^{3,0 3,1} Östlin, A.; Vitos, L. (2011). »First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals«. Physical Review B. 84 (11). Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
4. ↑ Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
5. ↑ Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3rd izd.). str. 631.
6. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
7. ↑ Conradie, Jeanet; Ghosh, Abhik (15. junij 2019). »Theoretical Search for the Highest Valence States of the Coinage Metals: Roentgenium Heptafluoride May Exist«. Inorganic Chemistry. 2019 (58): 8735–8738. doi:10.1021/acs.inorgchem.9b01139. PMID 31203606.
8. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
9. ↑ Chemical Data. Roentgenium - Rg, Royal Chemical Society
10. ↑ Oganessian, Yuri Ts.; Abdullin, F. Sh.; Alexander, C.; in sod. (30. maj 2013). »Experimental studies of the ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca reaction including decay properties and excitation function for isotopes of element 117, and discovery of the new isotope ²⁷⁷Mt«. Physical Review C. American Physical Society. 87 (054621). Bibcode:2013PhRvC..87e4621O. doi:10.1103/PhysRevC.87.054621.
11. ↑ Oganessian, Yu. Ts.; in sod. (2013). »Experimental studies of the ²⁴⁹Bk + ⁴⁸Ca reaction including decay properties and excitation function for isotopes of element 117, and discovery of the new isotope ²⁷⁷Mt«. Physical Review C. 87 (5): 054621. Bibcode:2013PhRvC..87e4621O. doi:10.1103/PhysRevC.87.054621.
12. ↑ Khuyagbaatar, J.; Yakushev, A.; Düllmann, Ch. E.; in sod. (2014). »⁴⁸Ca+²⁴⁹Bk Fusion Reaction Leading to Element Z=117: Long-Lived α-Decaying ²⁷⁰Db and Discovery of ²⁶⁶Lr«. Physical Review Letters. 112 (17): 172501. Bibcode:2014PhRvL.112q2501K. doi:10.1103/PhysRevLett.112.172501. PMID 24836239.
13. ↑ Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; in sod. (2016). »Remarks on the Fission Barriers of SHN and Search for Element 120«. V Peninozhkevich, Yu. E.; Sobolev, Yu. G. (ur.). Exotic Nuclei: EXON-2016 Proceedings of the International Symposium on Exotic Nuclei. Exotic Nuclei. str. 155–164. doi:10.1142/9789813226548_0024. ISBN 9789813226555.
14. ↑ Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; in sod. (2016). »Review of even element super-heavy nuclei and search for element 120«. The European Physics Journal A. 2016 (52). Bibcode:2016EPJA...52..180H. doi:10.1140/epja/i2016-16180-4.
15. ↑ »Roentgenium«.
16. ↑ »roentgenium atom«.