Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru. Besede postanejo rima, če jih večina bralcev, za katere je bila rima ustvarjena, dojamejo kot rimo, ali vsaj domnevajo, da je tvorec besedila hotel rimati. Zato je rimanje v protestantskih pesmih rima, čeprav jih današnji bralci tako ne dojemajo: "pravil - zastopil, prišel - prelomel" (Ena peissen iz s. stariga pisma). Podobno velja za rimo nekaterih ljudskih in otroških pesmi, npr. v pesmi Šmentana muha: "muha - suha, plačal - kovačev, mesarji - zaklali".