Antični Rim | |||
Članek je del serije: | |||
| |||
Obdobja | |||
---|---|---|---|
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika | |||
Redni magistrati | |||
| |||
Izredni magistrati | |||
| |||
Naslovi | |||
Imperator
| |||
Politične institucije in pravo | |||
| |||
|
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog. Njegovemu imperiju so bili podrejeni vsi drugi magistrati. Pravica plebejskih tribunov do veta na njegove odločitve in dejanja je bila izredno omejena. Da diktatura ne bi ogrozila same države, so bile njegove pristojnosti zelo omejene, saj je lahko deloval le v okviru svojih vnaprej določenih pristojnosti in bil dolžan odstopiti s položaja, ko je bila njegova naloga izpolnjena ali najkasneje po šestih mesecih. Diktatorji so bili pogosto imenovani od najzgodnejšega obdobja republike do druge punske vojne (218–201 pr. n. št.). Po njej je bila magistratura za več kot stoletje potisnjena v ozadje, dokler je nista bistveno preoblikovala najprej Sula med letoma 82 in 79 pr. n. št. in nato Julij Cezar med letoma 49 in 44 pr. n. št. Po Cezarjevi smrti je bil položaj magistrata uradno ukinjen in v cesarstvu ni oživel.[1][2][3]