Rimski diktator

Antični Rim
Članek je del serije: Politika in uprava antičnega Rima
Obdobja
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št. Rimsko cesarstvo 27 pr. n. št. – 476 Principat Zahodno cesarstvo Dominat Vzhodno cesarstvo
Redni magistrati
Konzul Pretor Kvestor Promagistrat Edil Tribun Cenzor Guverner
Izredni magistrati
Korektor Diktator Magister equitum Konzulski tribun Rex Triumvir Decemvir
Naslovi
Imperator Legat Dux Oficij Prefekt Vikarij Vigintisxsvir Liktor Magister militum imperator Princeps senatus Pontifex maximus Avgust Cezar Tetrarh
Politične institucije in pravo
Rimska ustava Rimski senat Cursus honorum Rimske skupščine Kolegijalnost Rimsko pravo Rimsko državljanstvo Auctoritas Imperium
prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog. Njegovemu imperiju so bili podrejeni vsi drugi magistrati. Pravica plebejskih tribunov do veta na njegove odločitve in dejanja je bila izredno omejena. Da diktatura ne bi ogrozila same države, so bile njegove pristojnosti zelo omejene, saj je lahko deloval le v okviru svojih vnaprej določenih pristojnosti in bil dolžan odstopiti s položaja, ko je bila njegova naloga izpolnjena ali najkasneje po šestih mesecih. Diktatorji so bili pogosto imenovani od najzgodnejšega obdobja republike do druge punske vojne (218–201 pr. n. št.). Po njej je bila magistratura za več kot stoletje potisnjena v ozadje, dokler je nista bistveno preoblikovala najprej Sula med letoma 82 in 79 pr. n. št. in nato Julij Cezar med letoma 49 in 44 pr. n. št. Po Cezarjevi smrti je bil položaj magistrata uradno ukinjen in v cesarstvu ni oživel.^[1][2][3]

1. ↑ Harper's Dictionary of Classical Antiquities, str. 509.
2. ↑ Oxford Classical Dictionary, str. 339 ("Dictator").
3. ↑ Lintott, str. 109–113.