Rimski guverner

Antični Rim
Članek je del serije: Politika in uprava antičnega Rima
Obdobja
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št. Rimsko cesarstvo 27 pr. n. št. – 476 Principat Zahodno cesarstvo Dominat Vzhodno cesarstvo
Redni magistrati
Konzul Pretor Kvestor Promagistrat Edil Tribun Cenzor Guverner
Izredni magistrati
Korektor Diktator Magister equitum Konzulski tribun Rex Triumvir Decemvir
Naslovi
Imperator Legat Dux Oficij Prefekt Vikarij Vigintisxsvir Liktor Magister militum imperator Princeps senatus Pontifex maximus Avgust Cezar Tetrarh
Politične institucije in pravo
Rimska ustava Rimski senat Cursus honorum Rimske skupščine Kolegijalnost Rimsko pravo Rimsko državljanstvo Auctoritas Imperium
prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva. V rimskem pravnem jeziku se je imenoval rector provinciae, ne glede na posebne naslove, ki so odražali njegov status v provinci, strateški status in razlike v pooblastilih.

V zgodnjem Rimskem cesarstvu sta obstajali dve vrsti provinc: senatske in cesarske. Temu primerno je obstajalo tudi več vrst guvernerjev. V kategorijo promagistratov so spadali samo prokonzuli in propretorji.