Rimski koledar

Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev. Začetek koledarske dobe so prilagodili mitu o nastanku mesta Rim, saj vzame nastanek Rima kot začetno točko, ki je umeščena v leto 753 pr. n. št. Leta pa niso označevali z zaporedno številko ampak z imenom konzula, ki je vladal ob začetku leta.

Rimski koledar so večkrat spreminjali. Pravila niso določala koledarja za daljše obdobje. Nekatere odločitve, tudi o dolžini leta, je sprejemal vrhovni svečenik (pontifex maximus) za vsako leto sproti. Prilagajanje je bilo potrebno, ker je koledar temeljil na luninem letu, občasno pa so ga uskladili s sončnim letom. Podatki o vseh prilagajanjih se niso ohranili, zato za vse datume rimskega koledarja ni možno točno določiti datuma po sistemu novejših koledarjev (julijanski oziroma gregorijanskem). Razlika med rimskim koledarjem in podaljškom modernega koledarja v obdobje pred našim štetjem je do štiri mesece. Obdobje uporabe starega rimskega koledarja je prekinila reforma Julija Cezarja, uveljavljena leta 45 pr. n. št.