Rimski konzul

Antični Rim
Članek je del serije: Politika in uprava antičnega Rima
Obdobja
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št. Rimsko cesarstvo 27 pr. n. št. – 476 Principat Zahodno cesarstvo Dominat Vzhodno cesarstvo
Redni magistrati
Konzul Pretor Kvestor Promagistrat Edil Tribun Cenzor Guverner
Izredni magistrati
Korektor Diktator Magister equitum Konzulski tribun Rex Triumvir Decemvir
Naslovi
Imperator Legat Dux Oficij Prefekt Vikarij Vigintisxsvir Liktor Magister militum imperator Princeps senatus Pontifex maximus Avgust Cezar Tetrarh
Politične institucije in pravo
Rimska ustava Rimski senat Cursus honorum Rimske skupščine Kolegijalnost Rimsko pravo Rimsko državljanstvo Auctoritas Imperium
prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Rimski senat je vsako leto istočasno izvolil dva konzula z enoletnim mandatom. Konzula sta se vsak mesec menjavala in imela pravico veta nad vsemi svojimi kolegi. Po ustanovitvi Rimskega cesarstva so konzuli postali samo simbolični predstavniki rimske republikanske zapuščine z zelo malo pooblastil in ugleda, ker je vlogo najvišjega vladarja prevzel cesar.

Konzuli, ki so bili na položaju 1. januarja, so se imenovali redni konzuli (consules ordinarii, ednina: consul ordinarius) in imeli to čast, da se je po njih imenovalo tekoče leto.