Ruska vojna mornarica

Ruska vojna mornarica
Военно-морской флот Российской Федерации Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Aktivno	1696 (1696)–1917 (1917), 1992 (1992)–sedanjost[1]
Država	Rusija
Veja	Vojna mornarica
Velikost	160.000 mornarjev (2023) Približno 359+ zrakoplovov[2][3]
Struktura poveljstva	Oborožene sile Ruske federacije
Poveljstvo	Admiralti, Sankt Peterburg poveljstvo Severomorsk poveljstvo Severne flote Poljarni Gadžijevo Vidjajevo Zaozjorsk Severodvinsk Vladivostok poveljstvo Tihooceanske flote Viljučinsk Sevastopol poveljstvo Črnomorske flote Novorossijsk Baltijsk poveljstvo Baltske flote Kronštat Astrahan poveljstvo Kaspijske flotilje Kaspijsk Mahačkala
Zavetnik	Sveti Andrej[4]
Moto	»С нами Бог и Андреевский флаг!« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!)
Barve	Bela, modra, črna
Marš	Hitri – »Экипаж—Одна семья« (slovensko: Posadka-ena družina) Počasni – »Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота« (slovensko: Počasni marš gardistov mornarice)
Obletnice	Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju) Dan podmorničarjev (19. marec) Dan mornarjev (20. oktober)
Flota	331 vojaških ladij: 1 letalonosilka 4 raketne križarke 10 raketnih rušilcev 12 fregat 86 korvet 20 amfibijskodesantnih ladij 50 minolovcev 149 drugih 66 podmornic: 12 strateških jedrskih podmornic 25 jurišnih jedrskih podmornic 17 dizel-električnih podmornic 13 podmornic za posebne namene[5]
Konflikti	Po 1991: Rusko-gruzijska vojna Protipiratska operacija v Adenskem zalivu Priključitev Krima Sirska državljanska vojna Rusko-ukrajinska vojna
Spletna stran	Uradna spletna stran
Poveljniki
Vrhovni poveljnik	Admiral Aleksandr Aleksejevič Mojsejev
Načelnik štaba	Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko
Namestnik vrhovnega poveljnika	Viceadmiral Vladimir Lvovič Kasatonov
Znani poveljniki	Peter Veliki Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Georgijevič Gorškov
Oznake
Prapor ruske vojne mornarice (krma)
Prapor (premec)
Zastavica
Našitek
Srednji znak
Mali znak

Ruska vojna mornarica (rusko Военно-морской флот, latinizirano: Vojenno-morskoj flot, dob. 'Vojna mornarica', kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v sedanji obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila Sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).^[6]

Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«.^[7] Simbole ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Ruska vojna mornarica, ki je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture Sovjetske vojne mornarice, se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, mornariško letalstvo in Obalne enote.

Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe, in gradnja novih sta dramatično upadla.

1. ↑ »History of the Russian Navy«. Russian Navy. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2016. Pridobljeno 25. julija 2016.
2. ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
3. ↑ »World Air Forces 2015« (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 27. novembra 2015.
4. ↑ Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
5. ↑ »Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic«. popularmechanics.com/ (v angleščini). 19. april 2018. Pridobljeno 7. decembra 2022.
6. ↑ »Военно-морской флот«. Военная энциклопедия. Zv. 2. Moskva: Voenizdat. 1994. str. 174. ISBN 5-203-00299-1.
7. ↑ Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler