Salzburg

Salzburg
Statutarno mesto
Zastava Grb
Salzburg Geografska lega v Avstriji
47°48′0″N 13°2′42″E / 47.80000°N 13.04500°E / 47.80000; 13.04500
Država	Avstrija
Dežela	Salzburg
Politični okraj	Statutarno mesto
Upravljanje
• Župan	Bernhard Auinger[1] (SPÖ)
Površina [2]
• Skupno	65,65 km2
Prebivalstvo  (2024-01-01)[3]
• Skupno	157.399
• Gostota	2.400 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	5020, 5023, 5026, 5061, 5071, 5081, 5082
Omrežna skupina	0662
Avtomobilska oznaka	S
Št. občine	50101
Naslov uprave	Mirabellplatz 4 5020 Salzburg
Spletna stran	stadt-salzburg.at
Lega statutarnega mesta Salzburg
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Historic Centre of the City of Salzburg
Tip	Kulturni
Kriteriji	ii, iv, vi
Razglasitev	1996
ID #	784
Država	Avstrija
Območje	Evropa in Severna Amerika

Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnogradec) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom. S 157.000 prebivalci (2020) je za Dunajem, Gradcem in Linzem četrto največje mesto v Avstriji. Je tudi sedež Salzburške nadškofije (ene od dveh avstrijskih rimskokatoliških nadškofij in metropolij), Mozarteuma in Univerze v Salzburgu, ter leta 1990 ustanovljene Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je tudi ustanoviteljica mednarodne univerze Alma Mater Europaea. Za mesto, ki leži v salzburški kotlini so značilni mestni hribi in reka Salzach, ki teče skozi središče mesta. Severozahod statutarnega mesta Salzburg meji na Freilassing v Nemčiji (Bavarska, okrožje Berchtesgadener Land), ostalo mestno območje Salzburg-okolica je splošno znano kot Flachgau.

Leta 488 se je na istem mestu začel propad rimskega mesta Iuvavuma. Salzburg je bil leta 696 na novo ustanovljen kot sedež škofije in 798 kot sedež nadškofije. Glavni viri dohodka so bili pridobivanje soli in trgovanje, včasih pa tudi pridobivanje zlata. Trdnjava Hohensalzburg izvira iz 11. stoletja. Je eden največjih srednjeveških grajskih kompleksov v Evropi in simbol mesta. Od 17. stoletja so nadškof Wolf Dietrich in njegovi nasledniki mesto imeli za rezidenco. V tem času so na jugu mesta postavili tudi dvorec Hellbrunn s parkom, vodnimi značilnostmi in drevoredi. Najbolj znan Salzburžan je skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki se je tu rodil leta 1756, zato mesto nosi vzdevek Mozartstadt; letališče pa se imenuje Salzburg Airport W. A. Mozart.

Zgodovinsko središče mesta je od leta 1996 na seznamu Unescove svetovne dediščine^[4].

Danes je Salzburg pomembno sejemsko in kongresno mesto s številnimi trgovskimi in storitvenimi podjetji ter učinkovito turistično območje. Poleg tega je mesto mednarodno pomembno zaradi Salzburškega festivala in si prislužil tudi vzdevek Festivalsko mesto. Mesto Salzburg zaradi svoje primerne lege tvori jedro čezmejne dežele EuRegio Salzburg - Berchtesgadener – Traunstein. Je tudi prometno vozlišče za eno najpomembnejših cestnih in železniških poti zahod-vzhod ter čezalpsko območje v Evropi (München – Dunaj – Budimpešta, Salzburg – Beljak / Villach – Videm / Udine).

V Salzburgu se je šolal znani slovenski protestant Primož Trubar.

1. ↑ Verzeichnis der Mitglieder des Gemeinderates der Amtsperiode 2018/2024. (PDF; 60 KB) In: stadt-salzburg.at. 14. Mai 2019, abgerufen am 14. Juni 2019.
2. ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
3. ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
4. ↑ Unesco784