Samuel Bolgarski

Samuel Komitopuli
Bolgarski car
Vladanje	997 – 6. oktober 1014
Predhodnik	Roman
Naslednik	Gavril Radomir
Rojstvo	958
Smrt	6. oktober 1014 Prespa[d][1]
Pokop	Otok sv. Ahila, Malo Prespansko jezero
Zakonci	Agata Bolgarska
Potomci	Gavril Radomir Miroslava
dinastija	dinastija Komitopuli
Oče	Nikolaj
Mati	Ripsimija Armenska

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил [Samuil]) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6. oktobra 1014,^[2] * ni znano, † 6. oktober 1014, Prespa, Prvo bolgarsko cesarstvo, sedaj zahodna Severna Makedonija.^[3]

Od leta 977 to 997 je bil general ter sovladar in poveljnik armade Romana I. Bolgarskega, drugega preživelega sina cesarja Petra I. Bolgarskega. O tem, kako je postal car, obstaja več teorij. Po eni od njih je prišel na prestol po Romanovi smrti v bizantinskem ujetništvu leta 997. Nekateri zgodovinarji se s to trditvijo ne strinjajo, ker so Bizantinci Romana kastrirali in zato ni mogel dobiti bolgarske krone. Samuel se je z vso močjo boril za ohranitev bolgarske neodvisnosti od Bizantinskega cesarstva, zato je za njegovo vladavino značilno stalno vojskovanje proti Bizantincem in njihovemu enako častihlepnemu cesarju Baziliju II..

Samuel je v prvih letih večkrat močno porazil Bizantince in vodil več pohodov na njihovo ozemlje.^[4] V poznem 10. stoletju je bolgarska vojska premagala kneževino Dukljo^[5] in večkrat napadla Hrvaško in Ogrsko, po letu 1001 pa je bila prisiljena predvsem na obrambo cesarstva pred mnogo močnejšo bizantinsko armado. Samuel je umrl 6. oktobra 1014 zaradi srčnega napada, dva meseca po katastrofalnem bolgarskem porazu v bitki na Belasici. V naslednjih štirih letih je Bazilij II. popolnoma podjarmil Bolgarijo in končal pet desetletij trajajoče konflikte med cesarstvoma.^[6]

Samuel je veljal vrhunskega in nepremagljivega generala, s čimer so se strinjali tudi Bizantinci.^[7][8] Bolgarija je pod njegovo vladavino osvojila večino Balkana in prodrla vse do južne Grčije. Samuel je prestolnico cesarstva preselil iz Skopja preselila v Ohrid,^[4][9] ki je bil od vladavine Borisa I. Bolgarskega kulturno in vojaško središče jugozahodne Bolgarije. V Ohrid je preselil tudi sedež Bolgarskega patriarhata. Bolgarsko cesarstvo se zato včasih imenuje tudi Zahodno bolgarsko kraljestvo ali Zahodno bolgarsko cesarstvo.^[10][11]

Samuel med Bolgari še vedno velja za herojskega vladarja, čeprav je ravno med njegovo vladavino njihovo cesarstvo propadlo.^[12][13]

1. ↑ http://www.promacedonia.org/vz1b/vz1b_6_3.html
2. ↑ Warren Treadgold. A History of the Byzantine state and society. Stanford University Press, 1997, str. 871. ISBN 0804726302.
3. ↑ F. Curta. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. Cambridge University Press, 2006, str. 242. ISBN 0521815398.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Samuil of Bulgaria. Pridobljeno 23. maja 2008.
5. ↑ Samuel of Bulgaria. Britannica Online. Pridobljeno 23. maja 2008.
6. ↑ Whittow. Making of Orthodox Byzantium. str. 387-388.
7. ↑ P. Stephenson. The legend of Basil the Bulgar-slayer. str. 16. ISBN 0-521-81530-4.
8. ↑ D.F. Sullivan, urednik in prevajalec. The life of St Nikon. Brookline, 1987, str. 140-142.
9. ↑ First Bulgarian Empire - Samuil. The Encyclopedia of World History. 2001. Pridobljeno 23. maja 2008.
10. ↑ E. Gibbon, J. B. Bury. The Decline and Fall of the Roman Empire. Wildside Press LLC, 2004, str. 142. ISBN 0-8095-9240-1.
11. ↑ S. Clissold, H.C. Darby. A short history of Yugoslavia from early times to 1966. CUP Archive, 1968, str. 140. ISBN 0-521-09531-X.
12. ↑ J. Andreev. Българските ханове и царе [Balgarskite hanove i tsare]. Veliko Tarnovo, 1996, str. 127. ISBN 954-427-216-X.
13. ↑ Bulgaria after Simeon. Pridobljeno 12. februarja 2008.