Domače ime: Sardegna (italijansko, ligursko) Sardigna (sardinsko, sasarsko) Saldigna (galureško) Sardenja (katalonsko) | |
---|---|
Geografija | |
Lega | Sredozemsko morje |
Koordinati | 40°2′N 9°4′E / 40.033°N 9.067°E |
Površina | 24.090 km2 |
Dolžina | 270 km |
Širina | 145 km |
Najvišji vrh | Punta La Marmora (1.834 m) |
Uprava | |
Italijanska dežela | Sardinija |
Glavno in največje | Cagliari |
Demografija | |
Prebivalstvo | 1.639.591 (leta 31. december 2018)[1] |
Gostota | 68,1 preb./km2 |
Etnične skupine | Sardinci (Italijani) |
Sardinija (italijansko Sardegna, izgovorjava [sarˈdeɲɲa], sardsko Sardìgna, Sardìnnia, izgovorjava [saɾˈdiɲɲa saɾˈdinja], sasarsko Sardhigna, galureško Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije. Leži zahodno od Apeninskega polotoka in malo južno od francoske Korzike. Od Ligurije na severu je oddaljena približno 350 km, od Afrike na jugu pa približno 250 km. Zahodno od Sardinije je Sardinsko morje, enota Sredozemskega morja; na vzhodu Sardinije je Tirensko morje, ki je tudi del Sredozemskega morja.
Najbližje kopenske mase so (v smeri urinega kazalca od severa) otok Korzika, italijanski polotok, Sicilija, Tunizija, Balearski otoki in Provansa. Tirenski del Sredozemskega morja je neposredno vzhodno od Sardinije med sardinsko vzhodno obalo in zahodno obalo italijanskega celinskega polotoka. Preliv Bonifacio je neposredno severno od Sardinije in ločuje Sardinijo od francoskega otoka Korzika.
Obale Sardinije so dolge 1849 km. Na splošno so visoke in skalnate, z dolgimi, razmeroma ravnimi odseki obale, številnimi izrazitimi rti, nekaj širokimi, globokimi zalivi, riasi, številnimi zalivi in z različnimi manjšimi otoki ob obali.
Politično je Sardinija ena od petih avtonomnih dežel Italije z uradnim imenom Regione Autonoma della Sardegna/Regione Autònoma de Sardigna.[2] Kot taka ima nekaj notranje avtonomije.[3] Razdeljana je na štiri province in glavno mesto Cagliari, ki je hkrati največje na otoku. Sardinci govorijo domorodno sardinščino in manjšinske jezike: sasarščino, korziško galurščino, algareško katalonščino in ligurski tabarkino. Jeziki so priznani z regionalno zakonodajo in imajo enak položaj kot italijanščina.[4]
Zaradi raznolikosti ekosistemov, v katere spadajo gore,[5] gozdovi, ravnine, velika nenaseljena področja, reke, kamnite obale in dolge peščene plaže, je Sardinija nekakšen mikro kontinent[6] z izredno dolgo zgodovino.[7]