Back Sargon van Akkad Afrikaans ታላቁ ሳርጎን Amharic سرجون الأكدي Arabic ܣܪܓܘܢ ܐܟܕܝܐ ARC سرجون الاكدى ARZ Sarqon Akkadlı Azerbaijani ساراقون (آکاد) AZB Саргон Боронғо Bashkir Сарган Старажытны Byelorussian Саргон Велики Bulgarian
| Sargon Veliki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| kralj Akadskega cesarstva, kralj Kiša, Lagaša, Ume, Uruka, vladar Sumerije, Elama, Marija in Jamutije | |||||
  Bronasta glava akadskega vladarja, verjetno Sargona ali njegovega vnuka Naram-Sina; Ninive, 23. – 22. stoletje pr. n. št. | |||||
| Vladanje | okoli 2334 pr. n. št. – 2279 pr. n. št. | ||||
| Naslednik | Rimuš | ||||
| Rojstvo | 24. stoletje pr. n. št.[1] Azupiranu[d] | ||||
| Smrt | 23. stoletje pr. n. št.[1] Akadsko kraljestvo | ||||
| Pokop | ni znano | ||||
| Zakonec | Tašlultum | ||||
| Potomci | Enheduana Rimuš Maništušu Šu-Enlil (Ibarum) Abaiš-Takal | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Akadska dinastija | ||||
| Oče | Laibum (biološki) Aki (krušni) | ||||
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj),[2] je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24. in 23. stoletju pr n. št..
Osvojil je mezopotamske sumerske države in ustanovil Akadsko vladarsko dinastijo. Vsi klinopisni viri navajajo, da je bil dvorni točaj kiškega kralja Ur-Zababa. Nekateri zgodovinarji so špekulirali, da je ubil kralja in si prilastil njegov prestol, potem pa začel osvajati Mezopotamijo. Sprva so ga imenovali Sargon I., dokler niso ugotovili, da so imeli kralja Sargona tudi Asirci. Sargon I. se sedaj imenuje slednji.[3]
Za Sargonovo obširno cesarstvo se domneva, da je obsegalo velik del Mezopotamije in dele sedanjega Irana, Sirije in Male Azije. Vladal je iz nove, do sedaj arheološko nedefinirane prestolnice Akad, za katero Seznam sumerskih kraljev navaja, da jo je zgradil sam ali jo morda samo obnovil.[4] Včasih se omenja kot prvi v pisani zgodovini, ki je ustvaril večetnično centralno vodeno cesarstvo, čeprav se za isti naslov potegujeta tudi sumerska vladarja Lugal-Ane-Mundu in Lugalzagezi. Akadska dinastija je vladala približno poldrugo stoletje.[5]
- ↑ 1,0 1,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ M.W. Chavalas (2009). The ancient Near East: historical sources in translation. Wiley-Blackwell. str. 23. ISBN 978-0-631-23580-4.
- ↑ G. Bromiley (31. december 1996). The international standard Bible encyclopedia (dopolnjena izdaja). William B Eerdmans. ISBN 978-0-8028-3784-4
- ↑ S.N. Kramer. The Sumerians: Their History, Culture and Character. Chicago, 1963, str. 60–61
- ↑ M. Van de Mieroop (2006). A History of the Ancient Near East: ca. 3000–323 BC. Blackwell, str. 63. ISBN 978-1-4051-4911-2