Sasanidsko cesarstvo Ērānshahr[1]
| |||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
224–651 | |||||||||||||||||||||||
Glavno mesto | |||||||||||||||||||||||
Skupni jeziki | srednje perzijski[3] srednje armenski[4] | ||||||||||||||||||||||
Religija | zoroastrstvo, (tudi babilonsko mnogoboštvo, manihejstvo, hinduizem, budizem, krščanstvo, mandeizem, judaizem) | ||||||||||||||||||||||
Vlada | fevdalna monarhija[5] | ||||||||||||||||||||||
šahinšah | |||||||||||||||||||||||
• 224–241 | Ardašir I. (prvi) | ||||||||||||||||||||||
• 632–651 | Jazdegerd III. (zadnji) | ||||||||||||||||||||||
Zgodovinska doba | pozna antika | ||||||||||||||||||||||
• bitka za Hormozdgān | 28. april 224 | ||||||||||||||||||||||
• bizantinsko–sasanidska vojna (rimsko-perzijska vojna) | 602–628 | ||||||||||||||||||||||
• državljanska vojna[6] | 628-632 | ||||||||||||||||||||||
• muslimanska zasedba Perzije | 633–651 | ||||||||||||||||||||||
• padec Sasanidskega imperija | 651 | ||||||||||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||||||||||
621 | 6.600.000 km2 | ||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||
Danes del |
Sasanidsko cesarstvo, uradno Cesarstvo Irancev (srednjeperzijsko 𐭠𐭩𐭥𐭠𐭭𐭱𐭲𐭥𐭩 Ērānshahr),[8] za zgodovinarje Novoperzijsko cesarstvo,[9] je bilo zadnje perzijsko cesarstvo pred prihodom islama sredi 7. stoletja n. št. Ime je dobilo po Sasanidski dinastiji, najdlje vladajoči perzijski vladarski hiši,[10][11] in trajalo več kot štiri stoletja od leta 224 do 651 n. št. Nasledilo je Partsko cesarstvo in v pozni antiki iz Perzije ponovno naredilo velesilo, enakovredno sosednjemu rivalskemu Rimskemu-Bizantinskemu cesarstvu.[12][13][14]
Cesarstvo je ustanovil Ardašir I., lokalni iranski vladar, ki je prišel na oblast v Partskem cesarstvu, oslabelem zaradi notranjih sporov in vojn z Rimom. Po porazu zadnjega partskega šahinšaha Artabana IV. v bitki pri Hormizdeganu leta 224 je ustanovil Sasanidsko dinastijo in začel načrtovati obnovo zapuščine Ahemenidskega cesarstva s širjenjem iranskega ozemlja. Sasanidsko cesarstvo je v svojem največjem obsegu zajemalo ves sedanji Iran in Irak in se raztezalo od vzhodnega Sredozemlja, vključno z Anatolijo in Egiptom, do Pakistana in od dela južne Arabije do Kavkaza in centralne Azije. Po legendi je bil prapor Sasanidskega cesarstva Derafš Kaviani.[15]
Sasanidsko obdobje se šteje za višek iranske zgodovine[16] in do neke mere višek iranske kulture pred muslimansko osvojitvijo in posledično islamizacijo. Sasanidi so bili strpni do različnih verstev in kultur svojih podložnikov. Razvili so zapleteno centralizirano državno upravo in obnovili zoroastrstvo kot legalistično in združevalno silo svoje oblasti. Gradili so mogočne spomenike in javne zgradbe in podpirali kulturne in izobraževalne ustanove. Kulturni vpliv cesarstva je segal preko njegovih meja, tudi v zahodno Evropo,[17] Afriko,[18] Kitajsko in Indijo[19] in pomagal oblikovati evropsko in azijsko srednjeveško umetnost.[20] Perzijska kultura je postala osnova za veliko islamskih kultur in vplivala na umetnost, arhitekturo, glasbo, književnost in filozofijo po celotnem islamskem svetu.[21]
Kulminacija iransko-bizantinskega spora v 7. stoletju je privedla do velikih vojnih, demografskih in gospodarskih izgub na obeh straneh, kar je Arabcem, združenim pod islamom, odprlo pot k osvojitvi sasanidskega in bizantinskega ozemlja. Zadnji sasanidski šah Jazdegerd III. je bil ubit leta 651 in dinastija je uradno prenehala obstajati. Njegov sin Peroz je zbežal na kitajski dvor. Padec Sasanidov je pomenil konec staroveškega obdobja iranske zgodovine in začetek 200 letne dominacije Rašidunskega kalifata. Prve srednjeveške iranske dinastije (Tahiridi, Samanidi, Safaridi) so se pojavile v Horasanu na začetku 9. stoletja.