Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Ozemlja, na katerem je vladal satrap, se je imenovalo satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia). Ko je v Perziji vladala dinastija Ahemedidov (do leta 330 pr. n. št.), je satrap formalno priznaval kraljevo suverenost, vendar je imel popolno politično, upravno in sodno oblast. Lahko je koval svoj denar in pobiral davke, od katerih je del denarja odvajal v kraljevo blagajno.

V času Dareja I. je bilo cesarstvo razdejeno na dvajset satrapij, ki so ustrezale nekdanjim državam, in so se naprej delile na šest podsatrapij. Ko je cesarstvo začelo slabeti, se je moč satrapov okrepila in njihova oblast je v mnogih satrapijah postala dedna.

Ko je Perzijo osvojil Aleksander Veliki, je obdržal upravno delitev na satrapije. V nekaterih satrapijah so ostale na oblasti stare dinastije, v drugih pa je na oblast postavil svoje privržence. Vojska in finance so bile povsod v rokah Makedoncev.

Naslov satrap se je ohranil še nekaj stoletij po Aleksandrovi smrti. V času rimske nadvlade po njihovi zmagi nad Parti (226) in v obdobju Sasanidov, so se tako imenovali tudi upravitelji pokrajin v Armeniji. Naziv je formalno ukinil cesar Justinjan (527–565) s svojo zakonodajo.

Satrap je v prenesenem pomenu lahko naziv za okrutnega samodržca, despota in tirana.