Back Silikondioksied Afrikaans Silica AN ثنائي أكسيد السيليكون Arabic Kremni oksidi(IV) Azerbaijani سیلیسیوم دیاوکسید AZB Силициев диоксид Bulgarian সিলিকন ডাই অক্সাইড Bengali/Bangla Silicij-dioksid BS Diòxid de silici Catalan Oxid křemičitý Czech
| |
| Imena | |
|---|---|
| Druga imena
kremenica
| |
| Identifikatorji | |
| |
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.028.678 |
| Število E | E551 (sredstva za uravnavanje Ph, ...) |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| Lastnosti | |
| SiO2 | |
| Molska masa | 60,08 g/mol |
| Videz | Bel prah |
| Gostota | 2,2 g/cm3 |
| Tališče | 1650 ±75 °C |
| Vrelišče | 2230 °C |
| 0,012 g/100 mL | |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | Glej članek |
| Oblika molekule | Linearna (v plinastem stanju) |
| Nevarnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "EUIndex; NFPA-O; ExternalMSDS" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |
| Glavne nevarnosti | Vdihavanje drobnih delcev lahko povzroči težave pri dihanju |
| R-stavki (zastarelo) | R42 R43 R49 |
| S-stavki (zastarelo) | S22 S36 S37 S45 S53 |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Plamenišče | Ni vnetljiv |
| Sorodne snovi | |
| Drugi anioni | Silicijev sulfid |
| Drugi kationi | Ogljikov dioksid Germanijev dioksid Kositrov dioksid Svinčev dioksid |
| Sorodno Silicijevi oksidi | Silicijev monoksid |
| Sorodne snovi | Silicijeva kislina Silikagel |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2. V naravi se najpogosteje pojavlja kot bolj ali manj čist kremenčev pesek, v kristalni obliki kot kamena strela in v celičnih stenah kremenčevih alg.[1][2]
Imeni kremen in kvarc sta nastali iz starih rudarskih imen. Češki rudarji so pred več stoletji trde jalove žile imenovali křem, rudarji na Saškem pa so enake žile imenovali quertz.[3]
Številni različki silicijevega dioksida so posledica prisotnosti drugih atomov v strukturi, manjših vključkov drugih mineralov ali naravne radioaktivnosti. Vijoličnemu kremenu ametistu daje barvo majhna primes ionov Fe3+, rumenemu citrinu primesi železovih hidratov, najrazličnejši sivi do rjavi čadavci in črn morijon so obarvani zaradi radioaktivnega sevanja, rožnati roževec zaradi majhne primesi titana, mlečno beli mlekovec pa zaradi vključkov tekočine in plinov. Kremen z vključki azbesta se imenuje mačje oko, okremeneli krokidolit tigrovo oko, rutilov kremen vsebuje igličaste kristale rutila, turmalinov kremen podolgovate kristale turmalinov, avanturin vključke zelene sljude ali hematita, prazem pa vključke aktinolita.[3]
Uporablja se predvsem za proizvodnjo okenskega stekla, kuhinjske, embalažne in laboratorijske steklovine, penjenega betona, portlandskega cementa, keramike, optičnih vlaken, nakita in drugih proizvodov.
- ↑ Iler, R.K. (1979). The Chemistry of Silica. Plenum Press. ISBN 047102404X.
- ↑ Townsend White Jr., Lynn (1961). »Eilmer of Malmesbury, an Eleventh Century Aviator: A Case Study of Technological Innovation, Its Context and Tradition«. Technology and Culture. Society for the History of Technology. 2 (2): 97–111. doi:10.2307/3101411.
- ↑ 3,0 3,1 R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 52-53.