Spolna tranzicija

Spolna tranzicija ali krajše imenovana tranzicija je proces spreminjanja lastnega spolnega izraza ali spolnih značilnosti v skladu z notranjim občutkom svoje spolne identitete. V kontekstu spolne tranzicije navadno govorimo o dveh oblikah tranzicije: medicinski in socialni.^[1]

Tranzicija je kompleksen proces, ki vključuje vse ali le nekatere izbrane spolne vidike posameznikovega življenja, vključno z videzom, družbenimi vlogami, pravnim statusom in telesnimi značilnostmi. Ljudje izbirajo elemente svoje tranzicije na podlagi svoje spolne identitete, telesne podobe, osebnosti, pa tudi sredstev, ki jih imajo na voljo in odnosa okolice do njih. Da bi ugotovili, katere spremembe jim najbolj ustrezajo, uporabljajo določeno mero eksperimentiranja. Tranzicija se razlikuje tudi med kulturami in subkulturami glede na razlike v družbenih pogledih na spol.^[2]

Zavod TransAkcija v Priročniku o tranziciji^[3] iz leta 2022 navaja, da je tranzicija "proces, kjer transspolna oseba spremeni razne stvari na oz. o sebi, da ji je lažje in bolj udobno živeti. Namen tranzicije je, da se oseba spremeni tako, da bo bolj v skladu s svojimi željami in pričakovanji glede videza, načinov izražanja in vključenosti v družbo, ki jih pripisuje določenemu spolu. Načinov, kako narediti tranzicijo, je toliko kot je trans oseb."

Tranzicija se za osebo začne z odločitvijo za tranzicijo, ki jo spodbudi občutek, da se njena spolna identiteta ne ujema s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu. Eden najpomembnejših delov tranzicije je razkritje (tudi "coming out").^[4] Tranzicija je proces, ki lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Nekatere osebe, zlasti nebinarne ali kvirspolne osebe, lahko v tranziciji preživijo vse življenje ter sčasoma znova opredelijo in interpretirajo svoj spol.^[5] Tranzicija se običajno začne tam, kjer se oseba počuti udobno, največkrat pri prijateljih in/ali pri družini.^[6] Včasih je tranzicija na različnih stopnjah med različnimi življenjskimi področji: nekdo je lahko na primer med člani družine in prijatelji s tranzicijo že daleč, preden se razkrije kot transspolna ali spolno nenormativna oseba sodelavcem na delovnem mestu.^[7][8]

Tranzicija se v družbi včasih enači z operacijo za potrditev spola ali drugimi medicinskimi postopki, vendar so ti le eden od možnih elementov tranzicije. Veliko oseb v tranziciji se odloča, da ne bodo opravili operacije za potrditev spola, bodisi zaradi omejenega dostopa ali sredstev, bodisi pa zato, ker ta element ni del njihove željene lastne tranzicije. Tranzicija je bolj celostna od le enega kirurškega postopka in običajno vključuje fizične, psihološke, socialne in čustvene spremembe. Nekatere transspolne, predvsem mnoge transspolne nebinarne osebe nimajo želje po operativnih posegih za potrditev spola ali po vključitvi v medicinsko tranzicijo nasploh in se bolj udobno počutijo zgolj z elementi socialne tranzicije.^[9][10]

1. ↑ »Tranzicija«. Zavod TransAkcija. 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2024. Pridobljeno 11. maja 2024.
2. ↑ Elliot, Patricia (2008). Book Review: Sally Hines, Transforming Gender: Transgender Practices of Identity, Intimacy and Care. Bristol: The Policy Press. ISBN 978-1-86134-9170.
3. ↑ »Priročnik o tranziciji«. Zavod TransAkcija. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2023. Pridobljeno 11. maja 2024.
4. ↑ Brown, M. L.; Rounsley, C. A. (1996). True Selves: Understanding Transsexualism – For Families, Friends, Coworkers, and Helping Professionals. Jossey-Bass: San Francisco. ISBN 0-7879-6702-5.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
5. ↑ Kristina R. Olson; Lily Durwood; Rachel Horton; Natalie M. Gallagher; Aaron Devor (2022). »Gender Identity 5 Years After Social Transition«. Pediatrics.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
6. ↑ S. L. Budge, S. L. Katz-Wise, A. Rodriguez (2012). »Transgender Emotional and Coping Processes: Facilitative and Avoidant Coping Throughout Gender Transitioning«. SAGE Journals.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
7. ↑ Ambrožič, Barbara (2020). »Izkušnje LGBT oseb v zdravstvu«. Univerza v Ljubljani.
8. ↑ Vidić; Stanković; Džamonja-Ignjatović, Jelena; Biljana; Tamara (2022). »Iskustva medicinske tranzicije transrodnih osoba u Srbiji: Od afirmacije identiteta do institucionalnog nasilja«. Sociologija (str. 401-427).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
9. ↑ K. Auer, Matthias (2014). »Transgender Transitioning and Change of Self-Reported Sexual Orientation«. PLOS ONE. PMC 4192544. PMID 25299675.
10. ↑ Lydia A. Fein; Christopher J. Salgado; Clara Villalba Alvarez; Christopher M. Estes (2016). »Transitioning Transgender: Investigating the Important Aspects of the Transition: A Brief Report«. International Journal of Sexual Health (str. 80-88).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)