Srebro

Srebro, ₄₇Ag

Srebro
Izgovarjava	IPA: [srɛˈbroː]
Videz	bleščeča bela kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Ag)	7002107868200000000♠107,8682(2)[1]
Srebro v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Cu ↑ Ag ↓ Au paladij ← srebro → kadmij
Vrstno število (Z)	47
Skupina	skupina 11
Perioda	perioda 5
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	961,78 °C
Vrelišče	2162 °C
Gostota (blizu s.t.)	10,49 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	9,320 g/cm3
Talilna toplota	11,28 kJ/mol
Izparilna toplota	254 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,350 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.010 1.140 1.302 1.509 1.782 2.160
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, −1, +1, +2, +3 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,93
Ionizacijske energije	1.: 731,0 kJ/mol 2.: 2070 kJ/mol 3.: 3361 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 144 pm
Kovalentni polmer	145±5 pm
Van der Waalsov polmer	172 pm
Spektralne črte srebra
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	2680 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek	18,9 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	429 W/(m⋅K)
Toplotna difuzivnost	174 mm2/s (pri 300 K)
Električna upornost	15,87 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost	−19,5·10−6 cm3/mol (296 K)[3]
Youngov modul	83 GPa
Strižni modul	30 GPa
Stisljivostni modul	100 GPa
Poissonovo razmerje	0,37
Mohsova trdota	2,5
Trdota po Vickersu	251 MPa
Trdota po Brinellu	206–250 MPa
Številka CAS	7440-22-4
Zgodovina
Odkritje	pred 5000 BC
Simbol	"Ag": iz lat. argentum
Najpomembnejši izotopi srebra
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 105Ag sint. 41,2 d ε 105Pd γ – 106mAg sint. 8,28 d ε 106Pd γ – 107Ag 51,839% stabilen 108mAg sint. 418 y ε 108Pd IT 108Ag γ – 109Ag 48,161% stabilen 110mAg sint. 249,95 d β− 110Cd γ – 111Ag sint. 7,45 d β− 111Cd γ –
Kategorija: Srebro prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega argentum, ki izhaja iz proto-indoevropskega h₂erǵ: "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47. Mehka, bela, sijoča prehodna kovina ima med kovinami največjo električno prevodnost, toplotno prevodnost in odbojnost. Srebro najdemo v zemeljski skorji bodisi v čisti, prosti elementarni obliki ("samorodno srebro"), bodisi kot zlitino z zlatom in drugimi kovinami ali pa v mineralih, kot sta argentit in klorargirit. Večina srebra se pridobiva kot stranski produkt pri rafiniranju bakra, zlata, svinca in cinka .

Srebro je že dolgo cenjeno kot plemenita kovina. Uporablja se v številnih kovancih, včasih skupaj z zlatom: ^[4] Čeprav je bolj pogosto kot zlato, je srebro občutno manj dostopno kot naravna kovina. ^[5] Njegova čistost se običajno meri v promilih; 94% čista zlitina je opisana kot "0,940 čist". Kot ena od sedmih kovin v antiki je imelo srebro trajno vlogo v večini človeških kultur.

Razen v plačilnem prometu, in kot investicijsko sredstvo ( kovanci in bullion ), se srebro uporablja v sončnih zbiralnikih, za čiščenje vode, za nakit, okraske, visoko kvalitetno posodo, pri električnih kontaktih in vodnikih, v specializiranih ogledalih, premazih za okna, pri katalizi kemijskih reakcij, kot barvilo v vitražih in še mnogo drugega. Njene spojine se uporabljajo v fotografskih in rentgenskih filmih. Razredčene raztopine srebrovega nitrata in drugih srebrove spojine se uporabljajo kot razkužila in mikrobiocidi ( oligodinamičen učinek ), dodajajo se povojem in oblogam za rane, katetrom in drugih medicinskim instrumentom .

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
3. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
4. ↑ »Bullion vs. Numismatic Coins: Difference between Bullion and Numismatic Coins«. www.providentmetals.com (v angleščini). Pridobljeno 17. decembra 2017.
5. ↑ »'World has 5 times more gold than silver' | Latest News & Updates at Daily News & Analysis«. dna (v ameriški angleščini). 3. marec 2009. Pridobljeno 17. decembra 2017.