Strunzova klasifikacija

Strunzova klasifikacija je sistem za kategorizacijo mineralov, ki temelji na njihovi kemični sestavi. Sistem je uvedel nemški mineralog Karl Hugo Strunz (1910-2006) v svojih Mineraloških tabelah (Mineralogische Tabellen), objavljenih leta 1941.^[1]

Strunz se je kot kustos Mineraloškega muzeja Friedrich-Wilhelmsove univerze v Berlinu (sedanje Humboldtove univerze v Berlinu) ukvarjal z urejanjem muzejske geološke zbirke po kristalografsko-kemijskih lastnostih mineralov.^[1] Njegove Mineraloške tabele, ki so bile prvič objavljene leta 1941, so bile kasneje večkrat dopolnjene. Zadnja veljavna izdaja je bila objavljena leta 2001 9. izdaja.

Strunz je minerale razdelil v devet razredov, ki se še naprej delijo v podrazrede, družine in skupine, odvisno od njihove kemijske sestave in kristalne strukture:

1. Samorodne prvine
2. Sulfidi (selenidi, teluridi, arzenidi, antimonidi in bizmutidi)
3. Haloidi
4. Oksidi in hidroksidi
5. Karbonati, nitrati in borati
6. Sulfati (telurati, kromati, molibdati in volframati)
7. Fosfati (arzenati in vanadati)
8. Silikati
9. Organske snovi

1. ↑ ^{1,0 1,1} Knobloch, Eberhard (2003). The shoulders on which We stand/Wegbereiter der Wissenschaft (v nemščini in angleščini). Springer. str. 170–173. ISBN 978-3540205579.