Tabriz تبریز | |
---|---|
Od zgoraj navzdol: panorama, El-Gölü, Maqbaratoshoara (Mavzolej pesnikov), bazar in mestna palača | |
Vzdevek: Mesto prvih | |
Koordinati: 38°04′N 46°18′E / 38.067°N 46.300°E | |
Država | Iran |
Regija | Iran 3 |
Provinca | Vzhodni Azerbajdžan |
Okrožje | Tabriz |
Upravljanje | |
• Župan | Sadegh Najafi-Khazarlou |
• Predsednik mestnega sveta | Shahram Dabiri Oskuei |
Površina | |
• Mesto | 324 km2 |
• Urbano | 2.356 km2 |
Nadm. višina | 13.514 m |
Prebivalstvo (2011 census)[2] | |
• Mesto | 1,549,453 |
• Gostota | 0,0048 preb./km2 |
• Metropolitansko obm. | 1,800,000[1] |
• Rank | 6 mesto |
Demonim | Tabrizijci, Təbrizli, Tabrizi |
Časovni pas | UTC+3:30 (IRST) |
• Poletni | UTC+4:30 (IRDT) |
Poštna številka | 51368 |
Omrežna skupina | 041 |
Spletna stran | Tabriz municipality |
Tabriz (azerbajdžansko تبریز, latinizirano: Təbriz, perzijsko تبریز, latinizirano: Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu[3] in ena od zgodovinskih prestolnic Irana. Mesto upravno središče province Vzhodni Azerbajdžan. Stoji v dolini reke Quru med dolgima grebenoma vulkanskih stožcev gorovij Sahand in Eynali z nadmorsko višino od 1.350 do 1.600 m. Dolina se odpira v ravnico, ki se počasi spušča proti obali Urmijskega jezera približno 60 km proti zahodu. Mesto ima hladne zime in zmerno topla poletja, primerna za poletni turizem.
Mesto ima 1.800.000 prebivalcev,[4] večinoma Azerbajdžancev, ki govorijo azerbajdžansko.[5] Ima industrijo avtomobilskih delov, obdelovalnih strojev, rafinerijo in petrokemijo, tekstilno industrijo in proizvodnjo cementa.[6] Slovi po umetni obrti, predvsem po ročno tkanih preprogah in nakitu, lokalnih slaščicah, suhih lešnikih, čokoladi in tradicionalni hrani. V mestu je nekaj najprestižnejših akademskih in kulturnih institucij v severozahodnem Iranu.
Ima dolgo in burno zgodovino, ki se začenja okoli leta 1500 pr. n. št.. Najbolj ohranjeni zgodovinski spomeniki so iz obdobij Ilkanidov (Mongolsko cesarstvo), Safavidov in Kadžarskega cesarstva.[7][8] Najbolj znan je Tabriški bazar, ki je od leta 2010 del Unescove svetovne kulturne dediščine.[9][10] V zgodnji moderni dobi je mesto postalo ključno za razvoj treh regij: Kavkaza, vzhodne Anatolije in osrednjega Irana.[11] V 19. stoletju je kot najbližje Evropi v mnogo pogledih postalo najpomembnejše mesto v državi.[11] Pred prisilnim odstopom iranskih kavkaških ozemelj Carski Rusiji po dveh rusko-perzijskih vojnah v prvi polovici 19. stoletja je bil Tabriz glavni sedež iranske oblasti v njenih kavkaških ozemljih. V celem kadžarskem obdobju (do leta 1925) je bil tudi sedež kronskih princev.