Tantal

Tantal, ₇₃Ta

Tantal
Izgovarjava	IPA: [ˈtaːntal]
Videz	sivo moder
Standardna atomska teža Ar, std(Ta)	7002180947880000000♠180,94788(2)[1]
Tantal v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Nb ↑ Ta ↓ Db hafnij ← tantal → volfram
Vrstno število (Z)	73
Skupina	skupina 5
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d3 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 11, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	3017 °C
Vrelišče	5458 °C
Gostota (blizu s.t.)	16,69 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	15 g/cm3
Talilna toplota	36,57 kJ/mol
Izparilna toplota	753 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,36 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 3.024 3.324 3.684 4.122 4.666 5.361
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,5
Ionizacijske energije	1.: 761 kJ/mol 2.: 1500 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 146 pm
Kovalentni polmer	170±8 pm
Spektralne črte tantala
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)[2] α-Ta
Kristalna struktura	​tetragonalna[2] β-Ta
Hitrost zvoka tanka palica	3400 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	6,3 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	57,5 W/(m⋅K)
Električna upornost	131 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost	+154,0·10−6 cm3/mol (293 K)[4]
Youngov modul	186 GPa
Strižni modul	69 GPa
Stisljivostni modul	200 GPa
Poissonovo razmerje	0,34
Mohsova trdota	6,5
Trdota po Vickersu	870–1200 MPa
Trdota po Brinellu	440–3430 MPa
Številka CAS	7440-25-7
Zgodovina
Odkritje	Anders Gustaf Ekeberg (1802)
prepoznal kot samostojen element	Heinrich Rose (1844)
Najpomembnejši izotopi tantala
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 177Ta sint. 56,56 h ε 177Hf 178Ta syn 2,36 h ε 178Hf 179Ta syn 1,82 let ε 179Hf 180Ta sint. 8,125 h ε 180Hf β− 180W 180mTa 0,012% stabilen 181Ta 99,988% stabilen 182Ta syn 114,43 d β− 182W 183Ta sint. 5,1 d β− 183W
Kategorija: Tantal prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Tantal je kemični element s simbolom Ta in atomskim številom 73. Prej znan kot tantalij, je dobil ime po Tantalu, grdobi iz grške mitologije. ^[5] Tantal je redka, trda, modro-siva, sijoča prehodna kovina, ki je zelo odporna proti koroziji. Je del skupine ognjevzdržnih kovin, ki se pogosto uporabljajo kot manjše sestavine zlitin. Zaradi kemične inertnosti tantala je dragocena snov za laboratorijsko opremo in nadomestek za platino. Njegova glavna uporaba je danes v tantalovih kondenzatorjih za elektronsko opremo, kot so mobilni telefoni, DVD predvajalniki, sistemi za video igre in računalniki . Tantal se vedno skupaj s kemično podobnim niobijem pojavlja v mineralnih skupinah tantalit, kolumbit in koltan (slednji je mešanica kolumbita in tantalita, kot posebna vrsta minerala ni pripoznan). ^[6]  Tantal velja za tehnološko kritičen element .

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Moseley, P. T.; Seabrook, C. J. (1973). »The crystal structure of β-tantalum«. Acta Crystallographica Section B Structural Crystallography and Crystal Chemistry. 29 (5): 1170–1171. doi:10.1107/S0567740873004140.
3. ↑ Lide, D.R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86. izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
5. ↑ Euripides, Orestes
6. ↑ »Mines, Minerals and More«. Mindat.org.