Back Tatra (gebergte) Afrikaans Tatras AN جبال تاترا Arabic Montes Tatra AST Татры Byelorussian Татры BE-X-OLD Татри Bulgarian Tatra Catalan Tatry Czech Tatrë CSB
| Tatre | |
|---|---|
 Pogled iz ptičje perspektive na Zahodne Tatre | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Gerlachovský štít |
| Nadm. višina | 2.655 m |
| Geografija | |
| |
| Državi | Slovaška, Poljska |
| Koordinate gorovja | 49°10′N 20°08′E / 49.167°N 20.133°E |
| Gorovje | Zahodni Karpati |
Tatre (izgovorjava [ˈtatri]) ali v poljščini (izgovorjava [ˈtatrɨ]) - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje.
Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem. Najvišji vrh, imenovan Gerlachovský štít, z 2655 m je severno od Poprada, v celoti na Slovaškem. Najvišja točka na Poljskem, Rysy, z 2499 m je južno od Zakopanov, na meji s Slovaško.[1][2]
Dolžina Tater, merjena od vzhodnega vznožja Kobylí vrch (1109 m) do jugozahodnega vznožja Ostrý vrch (1128 m), v ravni črti, je 57 km (ali 53 km po nekaterih trditvah in strogo vzdolž glavnega grebena, 80 km. Razpon je širok le 19 km. Glavni greben Tater poteka od vasi Huty na zahodnem koncu do vasi Ždiar na vzhodnem koncu.
Tatre so zdaj zaščitene z zakonom z ustanovitvijo narodnega parka Tatre na Slovaškem in narodnega parka Tatre na Poljskem, ki sta skupaj vključena v Unescovo svetovno mrežo biosfernih rezervatov.
Leta 1992 je UNESCO skupaj določil poljske in slovaške parke za čezmejni biosferni rezervat v Svetovni mreži biosfernih rezervatov v okviru svojega programa Človek in biosfera.[3]
- ↑ Trengove, Mark (Julij 2005). »Introduction to the Tatras«. PeakList: Mountains of the World. Pridobljeno 1. januarja 2013.
- ↑ Strzala, Marek (2012). »Tatra Mountains. Features. Weather. Wildlife«. Krakow Info: National Parks. Pridobljeno 1. januarja 2013.
- ↑ »Europe & North America: 297 biosphere reserves in 36 countries«. UNESCO: Ecological Sciences for Sustainable Development. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2015. Pridobljeno 31. januarja 2016.