Sveta Terezija Avilska | |
---|---|
Devica in Cerkvena učiteljica | |
Rojstvo | Teresa Sánchez de Cepeda Dávila y Ahumada 28. marec 1515[1] Ávila[d], Kraljestvo Kastilja[d], Kastiljska krona[d] |
Smrt | 15. oktober 1582[1] (67 let) Monastery of the Anunciación[d], Alba de Tormes[d], Kastiljska krona[d][2][3] |
Čaščenje | Rimskokatoliška Cerkev Luteranska Cerkev[4] Anglikanska Cerkev[5][6] |
Beatifikacija | 24. april 1614, Rim, razglašalec Papež Pavel V. |
Kanonizacija | 12. marec 1622, Rim, razglašalec Papež Gregor XV. |
Romarsko središče | Samostan Gospodovega oznanjenja Mariji, Alba de Tormes, Španija |
God | 15. oktober |
Atributi | habit bosonogih karmeličank, knjiga in pero, srce prebodeno s puščico |
Zavetnik | telesne bolečine; glavobol; šahisti; čipkarji; ljudje, ki iščejo milosti; Požega; Bjelovar |
Terezija Avilska, imenovana tudi Terezija Jezusova ali Terezija Velika, krščena kot Teresa Sánchez de Cepeda y Ahumada, španska karmeličanka, redovna prenoviteljica, mistikinja, svetnica in cekvena učiteljica, * 28. marec 1515, Gotarrendura, Kastiljska krona (danes Španija), † 4. oktober 1582, Alba de Tormes, Španija[7]. Velja za eno najvplivnejših protireformatork in teologinj. Prenovila je karmeličanski red in se skupaj s svetim Janezom od Križa šteje za soustanoviteljico bosonogih karmeličank.
Štirideset let po smrti (1622), jo je papež Gregor XV. kanoniziral, 27. septembra 1970 pa jo je papež Pavel VI. razglasil za Cerkveno učiteljico.[8] Njena pisna dela, ki vključujejo tudi avtobiografsko delo (Življenje Terezije Jezusove) ter njeno pomembno delo El Castillo Interior (Notranji grad), so nujni sestavni del zlate dobe španske književnosti v krščanski mistični literaturi. Vse skupaj nadgradi z delom Camino de Perfección (Pot popolnosti).