Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Zlasti v obdobju romanike in gotike je tudi polkrožna ali trikotna dekorativna stenska površina nad vhodom (portalom), ki jo omejuje arhitrav (preklada) in polkrožni ali šiljast lok.[1]
Pogosto vsebuje skulpture ali druge podobe in okraske. Mnogo zvrsti arhitekturne vključuje ta element. V antični grški in rimski ter krščanski arhitekturi timpanon običajno vsebujejo religiozne podobe. Na verskih objektih so zelo pogosto najpomembnejši del arhitekture ali samo lokacija za monumentalne skulpture na zunanji strani stavbe.
V klasični arhitekturi od renesanse dalje so timpanoni večjih dimenzij, običajno trikotne, v romanski arhitekturi pa polkrožne oblike. V gotski arhitekturi imajo bolj vertikalne oblike. Te oblike seveda vplivajo na značilnost kiparske kompozicije v timpanonu. Timpanon je bil tudi priljubljena oblika obogatitve okenskih in vratnih okvirjev.