Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo تیموریان گورکانیان (perzijsko) Gūrkāniyān
1370–1507
Timuridsko cesarstvo ov Timurjevi smrti 1405.
Glavno mesto	Samarkand (1370–1405) Herat (1405–1507)
Skupni jeziki	perzijščina[1] čagatajščina
Religija	Islam
Vlada	Fevdalna emirat
Emir
• 1370–1405	Timurlenk (prvi)
• 1506–1507	Badi' al-Zaman Mirza (zadnji)
Zgodovinska doba	srednji vek
• Timurlenk začne zavojevanja	1363
• ustanovitev Timuridskega imperija	1370
• začne širitev proti zahodu	1380
• Bitka pri Ankari	1402
• Padec Samarkanda	1505
• Padec Herata	1507
• ustanovitev Mogulskega imperija	1526
Površina
1405 est.[2]	4.400.000 km2
Predhodnice Naslednice Čagatajski kanat Sufiska dinastija Jalairidski sultanat Kartidi Muzafaridi (Iran) Sarbadarci Mogulski imperij Buharski kanat Safavidi Kanat Hiva Kara Koyunlu Ag Qoyunlu
Danes del	Iran  Uzbekistan  Turkmenistan  Tajikistan  Kyrgyzstan  Kazakhstan  Azerbaijan  Georgia  Armenia  Afghanistan  Pakistan  India  Iraq  Kuwait  Syria  Turkey  China  Russia  Saudi Arabia
a: Flag according to the Catalan Atlas c. 1375. Speculative.

Timuridsko cesarstvo (perzijsko تیموریان), sebe so imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, latinizirano: Gūrkāniyān), je bil perzijski ^[3][4] imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolije. Ustanovil ga je vojskovodja Timur Lenk (znan tudi kot Timur) iz turko-mongolskega rodu, ki je vodil cesarstvo med 1370 in svojo smrtjo leta 1405.

Vladajoča dinastija Timuridov je izgubila večino Perzije do Ag-Kojunske konfederacije leta 1467, vendar so člani dinastije še naprej vodili manjše države v srednji Aziji in delih Indije, ki so znane kot Timuridski emirati. V 16. stoletju je Babur, timuridski princ iz Fergana (danes Uzbekistan), napadel Kabulistan (danes Afganistan) in ustanovil majhno kraljestvo, od tam pa 20 let kasneje napadel Indijo in ustanovil Mogulski imperij.

1. ↑ Manz, Beatrice Forbes (1999). The Rise and Rule of Tamerlane. Cambridge University Press, p.109. ISBN 0-521-63384-2. Limited preview na Google Knjige. p.109. "In almost all the territories which Temür incorporated into his realm Persian was the primary language of administration and literary culture. Thus the language of the settled 'diwan' was Persian..."
2. ↑ Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires« (PDF). Journal of world-systems research. 12 (2): 219–229. ISSN 1076-156X. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. februarja 2007. Pridobljeno 12. avgusta 2010.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
3. ↑ Maria Subtelny, Timurids in Transition, 40: "Nevertheless, in the complex process of transition, members of the Timurid dynasty and their Persian Mongol supporters became acculturate by the surrounding Persianate millieu adopting Persian cultural models and tastes and acting as patrons of Persian culture, painting, architecture and music." pg 41: "The last members of the dynasty, notably Sultan-Abu Sa'id and Sultan-Husain, in fact came to be regarded as ideal Perso-Islamic rulers who develoted as much attention to agricultural development as they did to fostering Persianate court culture."
4. ↑ B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006