Tlak | |
---|---|
Splošne oznake | p, P |
Enota SI | paskal [Pa] |
Z osnovnimi enotami SI | 1 N/m2, 1 kg/(m·s2) ali 1 J/m3 |
Izpeljava iz drugih količin | p = F / A |
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P[1]) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje. V diferencialni obliki se lahko zapiše:
V mirujoči tekočini pritiska sila vedno pravokotno na ploskev, zato tlak ni odvisen od smeri ploskve. Predznak je izbran tako, da je tlak v tekočini pozitiven.
Tlak je ena od osnovnih termodinamskih spremenljivk, od katere je odvisno stanje kapljevine ali plina. Je skalarna količina in povezuje vektor površinskega elementa (vektor normalen na površino) in normalno silo, ki deluje nanj. Tlak je skalarna obratno sorazmernostna konstanta, ki povezuje dva normalna vektorja. IUPAC priporoča označbo za tlak z malo črko p.[2] V tujih virih se bolj rabi označba P. Raba p ali P je odvisna tudi od področja, kjer se obravnava, od drugih sorodnih rabljenih simbolih, kot sta npr. oznaki za moč ali gibalna količina (posebej v kvantni mehaniki), in od sloga pisanja.
Mednarodni sistem enot določa za tlak enoto pascal (okrajšava Pa), enako enemu newtonu na kvadratni meter. Druge enote za merjenje tlaka so še: funt na kvadratni palec (PSI), bar, atmosfera in tor oz. milimeter živega srebra.