Triboluminiscenca

Pri drgnjenju kristala kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba.

Triboluminiscénca (grško starogrško τριβείνdrgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala. Na molekularnem nivoju pride do prekinitve kemijski vezi, zaradi česar se elektroni po tem zopet združijo, pri tem pa ionizirajo neposredno okolico, energija pa se sprosti v obliki fotonov. Znani primer triboluminiscence je drgnjenje kristala kamene strele, minerala silicijevega dioksida (SiO2), pri katerem nastane značilna rumeno-oranžna svetloba.

Triboluminiscenco se pogosto enači s fraktoluminiscenco, ki se v ožjem smislu nanaša na nastanek svetlobe pri razbitju kristalov. V nasprotju s tem se triboluminiscenca razlikuje od piezoluminiscence, saj gre pri slednji za nastanek svetlobe pri deformaciji materiala, tj. pri prerazporeditvi kemijskih vezi, in ne za mehansko obdelovanje, katerega posledica je pretrganje vezi. Omenjene tipe luminiscenc uvrščamo zaradi mehanizma vzbujanja svetlobe v mehanoluminiscence.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy