Tulij

Tulij, ₆₉Tm

Tulij
Izgovarjava	IPA: [ˈtuːlɪj]
Videz	silvery gray
Standardna atomska teža Ar, std(Tm)	7002168934218000000♠168,934218(6)[1]
Tulij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Tm ↓ Md erbij ← tulij → iterbij
Vrstno število (Z)	69
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f13 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 31, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1545 °C
Vrelišče	1950 °C
Gostota (blizu s.t.)	9,32 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,56 g/cm3
Talilna toplota	16,84 kJ/mol
Izparilna toplota	191 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,03 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 844 962 1.108 1.300 1.548 1.944
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +2, +3 (bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,25
Ionizacijske energije	1.: 596,7 kJ/mol 2.: 1160 kJ/mol 3.: 2285 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 176 pm
Kovalentni polmer	190±10 pm
Spektralne črte tulija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Temperaturni raztezek	poly: 13,3 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	16,9 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 676 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik (pri 300 K)
Magnetna susceptibilnost	+25.500·10−6 cm3/mol (291 K)[3]
Youngov modul	74,0 GPa
Strižni modul	30,5 GPa
Stisljivostni modul	44,5 GPa
Poissonovo razmerje	0,213
Trdota po Vickersu	470–650 MPa
Trdota po Brinellu	470–900 MPa
Številka CAS	7440-30-4
Zgodovina
Poimenovanje	po Thule, mitični deželi v Skandinaviji
Odkritje in prva izolacija	Per Teodor Cleve (1879)
Najpomembnejši izotopi tulija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 167Tm sint. 9,25 d ε 167Er 168Tm sint. 93,1 d ε 168Er 169Tm 100% stabilen 170Tm sint. 128,6 d β− 170Yb 171Tm sint. 1,92 let β− 171Yb
Kategorija: Tulij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Tulij (₆₉Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm. Spada med lantanoide. Podobno kakor pri lantanoidih je njegovo najpogostejše oksidacijsko stanje +3. V vodni raztopini njegovi ioni, podobno kakor ioni drugih lahkih lantanoidov, z devetimi molekulami vode tvorijo kompleks.

Leta 1879 je švedski kemik Per Teodor Cleve iz redke zemlje erbia izločil dve do tedaj neznani komponenti,ki ju je poimenoval holmia in tulia. To sta bila oksida holmija in tulija. Bolj ali manj čist primerek tulija so pridobili šele leta 1911.

Tulij je 2. najredkejši lantanoid, takoj za radioaktivnim prometijem, ki se na Zemlji nahaja le v sledovih. Lahko ga je obdelovati in ima srebrno siv sijaj. Na zraku se na njem počasi nabere tanka plast oksida. Kljub njegovi visoki ceni in redkosti se ga uporablja kot vir žarkov v prenosnih rentgentskih napravah in laserjih.

Noben pomembnejši tulijev biološki učinek ni znan ter ni strupen.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
3. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.