Turingija

Svobodna dežela Turingija Freistaat Thüringen (nemško)
zvezna dežela
Erfurtska stolnica in cerkev sv. Severija, posnetek s panoramskega kolesa na erfurtskem Oktoberfestu 23. septembra 2007
Zastava Grb
Koordinati: 50°51′40″N 11°3′7″E / 50.86111°N 11.05194°E / 50.86111; 11.05194
Država	Nemčija
Glavno mesto	Erfurt
Upravljanje
• Telo	Landtag Thuringia
Površina
• Skupaj	16.171 km2
Prebivalstvo  (2020-12-31)[1]
• Skupaj	2.120.237
• Gostota	130 preb./km2
Demonim	Turingijci
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	DE-TH
NUTS Regija	DEG
GRP (nominal)	€64 mrd (2019)[2]
GRP per capita	€30.000 (2019)
HDI (2018)	0,928[3] very high · 12. od 16
Spletna stran	thueringen.de

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (nemško Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Njeno glavno in največje mesto je Erfurt, druga večja mesta so po velikosti: Jena (znano steklarsko središče), Gera, Weimar (znano nemško kulturno središče; v njem je bila po 1. svetovni vojni sprejeta republikanska ustava Nemčije, po kateri je bila pogovorno poimenovana Weimarska republika), Gotha, pa tudi Nordhausen, Eisenach (ponaša se z eno od znamenitosti dežele, gradom Wartburg), Suhl, Altenburg, Mühlhausen, Rudolstadt, Sonneberg ter (prav tako steklarsko mesto) Ilmenau.

Geografsko je Turingija umeščena v osrednjo Nemčijo, zato je poznana tudi pod imenom »zeleno srce Nemčije« (das grüne Herz Deutschlands) in meji na kar 5 nemških zveznih dežel: Saška, Bavarsko, Hessen, Spodnjo Saško in Saško - Anhalt. Turingijo na jugozahodu v smeri severozahod-jugovzhod seka gozdnato hribovje Turinški gozd (Thüringerwald; zgrajeno iz granitov, predornin in paleozojskih skrilavcev; na njegovem obrobju je razvita steklarska industrija), ki se nato nadaljuje v Frankovski gozd na Bavarskem, severno od tega grebena pa je rodovitna Turinška kotlina, večinoma nizko gričevje, prekrito s puhlico, ki leži med hribovji na severu (Harz, Kryffhäuser) in Turinškim gozdom. Je izrazito prehodna dežela na prometni osi zahod-vzhod. Razvito je kmetijstvo, mdr. hmeljarstvo, rudarstvo (kalijeva sol, rjavi premog) ter industrija, ki je po propadu vzhodne Nemčije zašla v krizo; zdaj cveti zlasti turizem.

Turingija je po 2. svetovni vojni je prišla s potsdamskim sporazumom v sovjetsko okupacijsko cono, čeprav so jo sprva zavzeli angloameriški zavezniki. Nato je oblikovala jugozahodni del Nemške demokratične republike, ki se je tam »zajedala« v zahodno Nemčijo in tako predstavljala najzahodnejši del ne le DDR, pač pa tudi Varšavskega pakta oz. vzhodnega socialističnega/sovjetskega bloka na splošno. V letih 1952-90 je bila ozemeljska celovitost dežele razbita z razdelitvijo na 3 vzhodnonemške okraje "Bezirke": Erfurt, Gera in Suhl.

Univerzitetna mesta so Jena (Univerza Friedricha Schillerja v Jeni), Erfurt (univerza (vključuje mdr. Max-Weber-Kolleg for kultur- und sozialwissenschaftliche Studien) in Weimar (Univerza za glasbo Franz List), delno tudi Gera-Eisenach in Ilmenau.

1. ↑ »Upps«.
2. ↑ »Bruttoinlandsprodukt – in jeweiligen Preisen – 1991 bis 2019«. statistik-bw.de.
3. ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.