Ukrajinsko-sovjetska vojna | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del ukrajinske vojne za neodvisnost, sovjetske ofenzive proti zahodu in ruske državljanske vojne | |||||||||||
Vojaki Ukrajinske ljudske vojske pred Samostanom sv. Mihaela z zlato kupolo v Kijevu | |||||||||||
| |||||||||||
Udeleženci | |||||||||||
Avstro-Ogrska (1920–1921) |
Oborožene sile južne Rusije različni neodvisni uporniki |
Ruska SFSR Ukrajinska SSR | Mahnovščina | ||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||||
Simon Petljura Mihajlo Pavlenko Oleksandr Udovičenko Pavlo Skoropadski |
Anton Denikin Pjotr Vrangel Józef Piłsudski |
Mihail Muravjev Vladimir Antonov-Ovsenko Georgij Pjatakov Volodimir Zatonski Nikolaj Šors |
Nestor Mahno Semen Karetnik Fedir Šus Viktor Bilaš |
Ukrajinsko-sovjetska vojna[1] (ukrajinsko радянсько-українська війна, latinizirano: radjans'ko-ukrajins'ka vijna) je izraz, s katerim se v posovjetski Ukrajini običajno označuje spopad med ukrajinskimi nacionalističnimi silami in boljševiki v letih 1917–1921. Mnogi Ukrajinci v njem vidijo vojno med Ukrajinsko ljudsko republiko ter Rusko Sovjetsko federativno socialistično republiko in Ukrajinsko Sovjetsko socialistično republiko. Vojna je izbruhnila kmalu po oktobrski revoluciji, ko je Lenin poslal Antonovo ekspedicijsko skupino v Ukrajino in južno Rusijo.
Sovjetsko zgodovinopisje je na zmago boljševikov gledalo kot na osvoboditev Ukrajine izpod okupacije armad zahodne in srednje Evrope, kot del ruske državljanske vojne in poljsko-sovjetske vojne. Nasprotno pa sodobni ukrajinski zgodovinarji menijo, da gre za spodletelo vojno za neodvisnost Ukrajinske ljudske republike proti boljševikom. Konflikt je bil med drugim zapleten zaradi vključitve nenacionalističnih Ukrajincev v Revolucionarno uporniško armado Ukrajine ter neboljševiških Rusov v Belo armado in vojske Druge poljske republike, Avstro-Ogrske in Nemškega cesarstva.