Univerza v Oxfordu

Univerza v Oxfordu
Grb univerze
latinsko Universitas Oxoniensis
Druga imena	The Chancellor, Masters and Scholars of the University of Oxford[1]
Moto	latinsko Dominus illuminatio mea
Moto v slovenščini	Gospod je moja luč (Psalm 27)
Ustanovljena	ok.1096 (1096)[2]
Tip	javna raziskovalna univerza
Finančni sklad	£8,066 mrd (2023; vključno s fakultetami)[5]
Proračun	£2,924 mrd (2022/23)
Kancler	Lord Patten of Barnes
Prorektor	Irene Tracey[6]
Akademsko osebje	6945 (2022)[7]
Št. študentov	26.945 (2023)[8][9]
Dodiplomskih	12.580
Podiplomskih	13.445
Drugi študenti	430
Kraj	Oxford, Anglija
Barve	Oxford Blue[10]
Članstvo v združenjih	ACU EUA Europaeum IARU LERU Russell Group SES Universities UK
Spletna stran	ox.ac.uk
University of Oxford.svg

Univerza v Oxfordu je javna kolegialna raziskovalna univerza v Oxfordu v Angliji. Obstajajo dokazi poučevanja na univerzi že leta 1096, zaradi česar je obravnavana kot najstarejša univerza v angleško govorečem svetu in druga najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu.^[11][12] Zlasti hitro je rasla od leta 1167, ko je Henrik II. Angleški angleškim študentom prepovedal obiskovanje Univerze v Parizu. Po sporih med študenti in meščani Oxforda leta 1209 so nekateri izmed akademikov pobegnili severovzhodno v Cambridge, kjer so ustanovili Univerzo v Cambridgeu.^[13] Ti dve angleški starodavni univerzi imata veliko skupnih značilnosti in se skupaj imenujeta Oxbridge.^[14]

Univerzo v Oxfordu sestavlja devetintrideset polavtonomnih sestavnih kolegijev, štiri stalne zasebne učne ustanove in vrsta akademskih oddelkov, ki so organizirani v štiri divizije.^[15] Vsak kolegij je v okviru univerze smatran kot samoupravna ustanova, ki sam nadzoruje svoje članstvo in ima svojo lastno notranjo strukturo in dejavnosti. Vsak študent je član kolegija. Tradicionalno je vsak izmed sestavnih kolegijev v Oxfordu tudi povezan z vsaj enim sestavnim kolegijem Univerze v Cambridgeu ter izjemoma tudi s Trinity College v Dublinu.^[16][17] Univerza v Oxfordu nima glavnega kampusa, temveč so njene stavbe in objekti razpršeni po središču mesta. Dodiplomsko poučevanje na Oxfordu obsega predavanja, vaje v majhnih skupinah organizirane znotraj kolegijev ali zasebnih ustanov, občasno vaje organizirane osredno s strani univerzitetnih fakultet in oddelkov, seminarje in laboratorijsko delo. Podiplomsko poučevanje poteka pretežno centralizirano.

Oxford upravlja Ashmolov muzej, najstarejši univerzitetni muzej na svetu; Oxford University Press, največji univerzitetni tisk na svetu; in največji akademski knjižnični sistem v državi. V proračunskem letu, ki se je končalo 31. julija 2023, je imela univerza skupni konsolidirani dohodek v višini 2,92 milijarde funtov, od tega 789 milijonov funtov v nepovratnih raziskovalnih sredstvih in pogodbah.

Oxford je izobrazil široko paleto uglednih alumnov, vključno s 30 predsedniki vlad Združenega kraljestva ter številnimi voditelji držav in vlad po vsem svetu. Do Oktobra 2022 se je na univerzo vpisalo, na njej delalo ali gostovalo 73 dobitnikov Nobelove nagrade, 4 dobitniki Fieldsove medalje in 6 dobitnikov Turingove nagrade, njeni alumni pa so osvojili 160 olimpijskih medalj.^[18] Oxford je dom številnih štipendij, vključno s štipendijo Rhodes, enim izmed najstarejših mednarodnih podiplomskih štipendijskih programov.

1. ↑ »The University as a charity«. University of Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2016.
2. ↑ »Introduction and History«. University of Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2014. Pridobljeno 21. oktobra 2014.
3. ↑ »Aggregated College Accounts: Consolidated and College Balance Sheets For the year ended 31 July 2023« (PDF). Pridobljeno 25. februarja 2024.
4. ↑ »Financial Statements 2022/23« (PDF). University of Oxford. Pridobljeno 25. februarja 2024.
5. ↑ Colleges (group) £6,387.7M,^[3] University (consolidated) £1,678.0M^[4]
6. ↑ »Professor Irene Tracey, CBE, FMedSci«. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2016. Pridobljeno 5. januarja 2023.
7. ↑ »Who's working in HE?«. HESA. Arhivirano iz spletišča dne 29. julija 2019. Pridobljeno 24. februarja 2023.
8. ↑ »University of Oxford – Student Statistics«. Tableau Software. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2022. Pridobljeno 7. aprila 2020.
9. ↑ »Student Numbers«. University of Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2017. Pridobljeno 24. februarja 2023.
10. ↑ »The brand colour – Oxford blue«. Ox.ac.uk. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2013. Pridobljeno 16. avgusta 2013.
11. ↑ Sager, Peter (2005). Oxford and Cambridge: An Uncommon History. str. 36.
12. ↑ »The top 50 universities by reputation«. Times Higher Education. 3. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2021. Pridobljeno 26. novembra 2020.
13. ↑ »Early records«. University of Cambridge. 28. januar 2013. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2013. Pridobljeno 10. oktobra 2013.
14. ↑ »Oxbridge«. oed.com (3rd izd.). Oxford University Press. 2005.
15. ↑ »Oxford divisions«. University of Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2013. Pridobljeno 26. novembra 2013.
16. ↑ »The Times & The Sunday Times«. www.thetimes.co.uk (v angleščini). 10. februar 2024. Pridobljeno 10. februarja 2024.
17. ↑ »Church of Ireland – A Member of the Anglican Communion«. www.ireland.anglican.org. Pridobljeno 10. februarja 2024.
18. ↑ »Oxford at the Olympics«. University of Oxford. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2019. Pridobljeno 26. avgusta 2018.