Podrobnosti o dirki[1] | |||||
---|---|---|---|---|---|
15. dirka Formule 1 od 17-ih v sezoni 1995. | |||||
Datum | 22. oktober 1995 | ||||
Urad. ime | II Pacific Grand Prix | ||||
Lokacija | TI Circuit, Aida, Okajama, Japonska | ||||
Dirkališče | Stalno dirkališče, 3,704 km | ||||
Razdalja | 83 krogov, 307,349 km | ||||
Vreme | Oblačno | ||||
Najboljši štartni položaj | |||||
Dirkač | David Coulthard | Williams-Renault | |||
Čas | 1:14,013 | ||||
Najhitrejši krog | |||||
Dirkač | Michael Schumacher | Benetton-Renault | |||
Čas | 1:16,374 | (v 40. krogu) | |||
Stopničke | |||||
Prvi | Michael Schumacher | Benetton-Renault | |||
Drugi | David Coulthard | Williams-Renault | |||
Tretji | Damon Hill | Williams-Renault | |||
Velika nagrada Pacifika 1995 (uradno II Pacific Grand Prix) je bila petnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1995. Odvijala se je 22. oktobra 1995 na dirkališču TI Circuit pri Aidi.[1] Na dirki, ki je bila dolga triinosemdeset krogov, je zmagal Michael Schumacher z Benettonom iz tretjega štartnega položaja. David Coulthard, ki je štartal iz najboljšega štartnega položaja, je bil z Williamsom drugi, Damon Hill v drugem Williamsu pa tretji.[2] Zmaga je Schumacherju že zagotovila svoj drugi dirkaški naslov prvaka, saj ga Hill po točkah na preostalih dveh dirkah ni več mogel prehiteti.[3]
Hill je štartal v prvi vrsti ob Coulthardu in je bil pod velikim pritiskom britanskih medijev, da v dirkaških dvobojih ni bil dovolj agresiven.[4] Schumacher je poskušal v prvem ovinku prehiteti Hilla po zunanji strani, toda zaprl ga je, med tem pa je oba po notranji strani ovinka prehitel Jean Alesi s Ferrarijem in prevzel drugo mesto. Hill je s tem padel na tretje mesto, Schumacher pa na peto, kajti prehitel ga je še Gerhard Berger.[1] Schumacher je uspel Alesija in Hilla prehiteti med prvimi od treh postankov v boksih. Z novimi pnevmatikami brez profila se je uspel približati Coulthardu, ki je bil na taktiki dveh postankov. Po Coulthardevem drugem postanku, je Schumacherju uspelo privoziti enaindvajsetsekundno prednost z dve sekundi hitrejšimi časi krogov od Coultharda, tako da je po svojem tretjem in zadnjem postanku ostal v vodstvu in zmagal.[5]