Venera (mitologija)

Venera
Boginja ljubezni, lepote, želje, plodnosti in blaginje
Pripadnik Dii Consentes
Venera na školjki, Casa della Venere in conchiglia, Pompeji. Pred letom 79.
Planet	Venera
Simboli	vrtnica, mirta (‘’Myrtus Communis’’)
Dan	petek (umre Veneris)
Prazniki	Veneralia Vinalia Rustica Vinalia Urbana
Osebne informacije
Starši	Cel
Partner	Mars in Vulkan
Otroci	Kupid, Enej
Ustrezniki
Grški ustreznik	Afrodita

Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago. V rimski mitologiji je bila prednica rimskega ljudstva po sinu Eneju, ki je preživel propad Troje in pobegnil v Italijo. Julij Cezar jo je zahteval kot svojega prednika. Venera je bila osrednjega pomena za številne verske praznike in je bila v rimski veri spoštovana pod številnimi kultnimi naslovi.

Rimljani so mite in ikonografijo grške ustreznice Afrodite prilagodili rimski umetnosti in latinski literaturi. V poznejši klasični zahodni tradiciji je Venera postala eno najpogostejših božanstev grško-rimske mitologije kot utelešenje ljubezni (ne želja, iskanja odgovorov ali resnice) in spolnosti. Na slikah je po navadi upodobljena gola.

Prvotno je kot italska boginja skrbela za rodovitnost zelenjavnih vrtov in V rimskem panteonu ni imela pomembne vloge. Ko so Rimljani spoznali kult Afrodite s sicilske gore Eriks, so Venero z njo poistovetili in je veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov.

Bila je Jupitrova hči in Vulkanova žena. V grški mitologiji ji, ustreza Afrodita.