Back Vitamien D Afrikaans فيتامين دي Arabic Vitamina D AST D vitamini Azerbaijani ویتامین د AZB Bitamina D BCL Вітамін D Byelorussian Витамин D Bulgarian विटामिन डी Bihari ভিটামিন ডি Bengali/Bangla

Vitamin D

Vitamin D
Splošno
Kemijska formula C27H44O
Molekulska masa 384.64 g/mol
Lastnosti vitamina
Topnost Maščobne kisline
PDK (odrasel moški) 10 μg/dan
PDK (odrasla ženska) 10 μg/dan
zgornja meja PDK (odrasel moški) 50 μg/dan
zgornja meja PDK (odrasla ženska) 50 μg/dan
Simptomi pomanjkanja
Simptomi presežka
  • slabost
  • bruhanje
  • povečano odvajanje seča
  • žeja
Glavni viri

Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.[1][2] Za človeka sta najpomembnejša vitamin D3 (holekalciferol) in vitamin D2 (ergokalciferol).[1][2][3]

Vitamin D je pomemben za normalno rast kosti, zob, delovanje mišic ter imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v telesu se pri odraslih kaže s pojavom osteomalacije, pri otrocih pa z rahitisom.[4]

Vitamin D3 (holekalciferol) nastaja v telesu; ob zadostni izpostavljenosti sončni svetlobi ta sinteza zadostuje potrebam organizma.[5] V globljih plasteh kože namreč pod vplivom ultravijolične svetlobe nastaja iz 7-dehidroholesterola.[6][7] V telo ga vnašamo tudi s prehrano živalskega izvora. Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je hrana rastlinskega izvora.[4] Holekalciferol, ergokalciferol ali njune presnovke lahko vnašamo v telo tudi s prehranskimi dopolnili ali zdravili.[8][2]

Holekalciferol in ergokalciferol sta neaktivni obliki vitamina D; za aktivacijo sta potrebni dve zaporedni hidroksilaciji. Prva hidroksilacija poteka v jetrih, pri čemer nastane iz holekalciferola 25-hidroksiholekalciferol (kalcidiol), iz ergokalciferola pa 25-hidroksiergokalciferol (erkalcidiol). Z drugo hidroksilacijo, ki poteka v ledvicah, nastane aktivna oblika vitamina D (1α,25-dihidroksiholekalciferol ali kalcitriol oziroma α,25-dihidroksiergokalciferol ali erkalcitriol).[5] Aktivna oblika vitamina D se veže na receptor za vitamin D (VDR); gre za jedrni receptor, ki je prisoten na številnih celicah.[2] Po načinu delovanja sodi vitamin D med hormone ter po strogi definiciji ne spada med vitamine (za katere velja, da so nujni za življenje, a jih telo ne more sintetizirati).[9]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Office of Dietary Supplements - Vitamin D«. ods.od.nih.gov (v angleščini). 9. oktober 2020. Pridobljeno 31. oktobra 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Norman AW (Avgust 2008). »From vitamin D to hormone D: fundamentals of the vitamin D endocrine system essential for good health«. The American Journal of Clinical Nutrition. 88 (2): 491S–499S. doi:10.1093/ajcn/88.2.491S. PMID 18689389.
  3. ↑ Bikle DD (Marec 2014). »Vitamin D metabolism, mechanism of action, and clinical applications«. Chemistry & Biology. 21 (3): 319–329. doi:10.1016/j.chembiol.2013.12.016. PMC 3968073. PMID 24529992.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Do vitamina D z zmernim izpostavljanjem soncu«. NIJZ. 16. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2021. Pridobljeno 20. maja 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Osredkar, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  6. ↑ MacDonald, James (18. julij 2019). »How Does the Body Make Vitamin D from Sunlight?«. JSTOR Daily. Pridobljeno 22. julija 2019.
  7. ↑ Holick MF; MacLaughlin JA; Clark MB; Holick SA; Potts JT; Anderson RR; Blank IH; Parrish JA; Elias P (Oktober 1980). »Photosynthesis of previtamin D3 in human skin and the physiologic consequences«. Science. 210 (4466): 203–5. Bibcode:1980Sci...210..203H. doi:10.1126/science.6251551. JSTOR 1685024. PMID 6251551.
  8. ↑ Calvo MS; Whiting SJ; Barton CN (Februar 2005). »Vitamin D intake: a global perspective of current status«. The Journal of Nutrition. 135 (2): 310–316. doi:10.1093/jn/135.2.310. PMID 15671233.
  9. ↑ Sabati Rajić A. Vitamin D. Med Razgl. 2020; 59 Suppl. 2: 117–120.
From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in