Vojna za Tihi ocean

Vojna za Tihi ocean
Del druge svetovne vojne
Zemljevid kaže področja, kjer je prišlo, do glavnih spopadov med letoma 1942 in 1954.
Datum 7. julij 1937 – 9. september 1945 Prizorišče Azija, Tihi ocean Izid Zmaga zaveznikov in propad Japonskega imperija.
Udeleženci
Zavezniki Od 1937:  Kitajska Od 1941: ZDA Filipini Združeno kraljestvo Britanska Indija Burma Nizozemska Nizozemska Vzhodna Indija Avstralija Nova Zelandija Kanada Od 1945: Svobodna Francija Sovjetska zveza	Sile osi Japonska Tajska
Poveljniki in vodje
Čang Kaj-Šek Franklin D. Roosevelt Winston Churchill John Curtin	Hirohito Hideki Tojo Kuniaki Koiso Kantaro Suzuki
Žrtve in izgube
Avstralija: 17.501 mrtvih Kanada: 1.000 mrtvih Kitajska: 3.8 milijonov mrtvih vojakov,plus 15 milijonov mrtvih civilistov Francija: Nizozemska: 27.600 mrtvih Nova Zelandija: 661 mrtvih Sovjetska zveza: 12.031 mrtvih in pogrešanih, 24.425 ranjenih in bolnih Velika Britanija: Indija: 86.838 mrtvih ZDA: 106.207 mrtvih, 248.316 ranjenih in pogrešanih Filipini: 57.000 mrtvih	1.740.955 mrtvih vojakov 393.000 mrtvih civilistov

Vojna za Tihi ocean je potekala od 7. decembra 1941 do 2. septembra 1945 in je bila ena najbolj obsežnih in krvavih vojn druge svetovne vojne. Obsegala je boje na Pacifiku, Avstraliji, vzhodni in južni Aziji. Vanjo so bile vpletene; Japonska, Združeno kraljestvo, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija, Kitajska, Nizozemska, Francija, Tajska in Rusija. Vojna je bila posledica japonskega militarističnega imperializma, ki se je kazal že desetletje pred začetkom vojne, šele decembra 1941 pa je postal resna grožnja za evropske kolonialiste in ZDA. V samo nekaj mesecih vojne je japonsko cesarstvo segalo od Aleutskih otokov na severu do Guadalcanala na jugu ter otoka Wake na vzhodu in Indije na zahodu.

Glavni delež v bojih za Pacifik so prevzeli Američani, ki so sredi leta 1942 dobili svojo prvo bitko. V naslednjih letih se je obroč okoli Japonske začel vedno bolj ožiti, dokler Američani v drugi polovici leta 1945 niso prišli do same Japonske. Takrat se je postavilo vprašanje, ali Japonsko napasti s klasičnimi silami in tvegati življenje dveh milijonov ameriški vojakov ali uporabiti novo čudežno orožje. Odločili so se za drugo možnost in 6. avgusta 1945 odvrgli atomsko bombo na Hirošimo, tri dni kasneje pa še na Nagasaki. Vojna se je uradno končala 2. septembra 1945, natanko šest let po tistem, ko se je začela druga svetovna vojna.