Osebni podatki | |
---|---|
Vzdevek | »The Great One« |
Državljanstvo | Kanada |
Rojstvo | 26. januar 1961[1][2] (63 let) Brantford[d] |
Položaj | Center (C) |
Boljša roka | Leva |
Višina | 183 cm |
Teža | 84 kg |
Profesionalna kariera | 1976 – 1999 |
Reprezentančna kariera | |
Reprezentanca | Kanada |
Medalje SP | |
Olimpijske igre | 1 |
Svetovna prvenstva | 1 |
Hram slavnih NHL, 1999 | |
Mednarodni hram slavnih, 2000 |
Wayne Douglas Gretzky, kanadski hokejist in hokejski trener, * 26. januar 1961, Brantford, Ontario, Kanada.
Gretzky, z vzdevkom The Great One (Največji), je splošno priznan kot najboljši hokejist v zgodovini lige NHL, pogosto je tudi označen za najboljšega hokejista vseh časov s strani športnih piscev, hokejistov in tudi uradnikov lige NHL.[3] Ob svoji športni upokojitvi, 18. aprila 1999, je držal štirideset rekordov za redni del sezone, petnajst za končnico in šest za Tekmo zvezd. Je edini hokejist lige NHL, ki je v sezoni dosegel preko 200 točk, kar mu je uspelo štirikrat. Poleg tega je presegel 100 točk v šestnajstih profesionalnih sezonah, štirinajstkrat zapored. Gretzkyjeva številka dresa 99 je kot edina upokojena s strani vseh klubov lige NHL. S strani Mednarodne hokejske zveze je bil izbran v Moštvo zvezd stoletja na podlagi glasovanja 56-ih strokovnjakov iz šestnajstih držav.[3]
Rojen in odrasel v Brantfordu, Ontario, je Gretzky treniral svoje hokejske sposobnosti na drsališču za hišo in na mladinskih tekmah, kjer je v hokejskem znanju in sposobnostih izstopal med vrstniki.[4] Kljub ne posebej veliki postavi, moči in hitrosti, je Gretzky prednjačil pri inteligenci in branju hokejske igre. Spretno se je izogibal naletom hokejistov nasprotne ekipe, sam pa je znal pravilno predvidevati, kam se bo plošček odbil, in izbrati pravo potezo ob pravem času.[5]
Leta 1978 je podpisal za Indianapolis Racerse v ligi WHA, kjer je igral kratek čas, preden je bil prodan v Edmonton Oilerse. Ob propadu lige WHA, so Oilersi vstopili v ligo NHL, kjer je Gretzky postavil več strelskih rekordov in popeljal svoj klub do štirih Stanleyjevih pokalov. Po prodaji v Los Angeles Kingse je klub nemudoma postal uspešnejši, Gretzky ga je leta 1993 popeljal vse do finala končnice, zaslužen pa je tudi za popularizacijo hokeja v Kaliforniji.[6] Kratek čas je igral pri St. Louis Bluesih, kariero pa je zaključil pri New York Rangersih. V svoji karieri je osvojil devet nagrad Hart Trophy za najkoristnejšega hokejista lige, deset nagrad Art Ross Trophy za največ doseženih točk v sezoni, po pet nagrad Lady Byng Trophy za športnost in učinkovitost in Lester B. Pearson Award ter dve nagradi Conn Smythe Trophy za najučinkovitejšega hokejista končnice.
Po upokojitvi v sezoni 1998/99 je bil Gretzky takoj sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL in je zadnji hokejist, ki je bil sprejet brez sicer obveznega časovnega obdobja vsaj treh sezon od športne upokojitve. Leto kasneje je bil sprejet še v Mednarodni hokejski hram slavnih. Za Zimske olimpijske igre 2002 je prevzel položaj direktorja kanadske reprezentance, s katero je kot igralec osvojil eno bronasto medaljo s svetovnega prvenstva, kot direktor pa je reprezentanco popeljal do zlate olimpijske medalje. V sezoni 1999/00 je postal delni lastnik kluba Phoenix Coyotes, med sezonama 2005/06 in 2009/08 pa tudi trener, ko kluba v štirih sezonah ni uspel popeljati v končnico.