Westminstrska opatija

Westminstrska opatija
Collegiate Church of Saint Peter at Westminster
Zahodna fasada
51°29′57.840″N 0°7′38.521″W / 51.49940000°N 0.12736694°W / 51.49940000; -0.12736694
Kraj	Dean's Yard, London
Država	Anglija
Verska skupnost	Anglikanska cerkev
Prejšnja verska s.	Rimskokatoliška
Zgodovina
Status	Kolegijska cerkev
Zgrajena	960 (960)
Arhitektura
Funkcionalno stanje	Aktivna
Arhitekt	Nadzor gradnje Westminstrke opatije
Vrsta arhitekture	cerkev
Slog	Romanska arhitektura, Gotska arhitektura
Čas gradnje	960 1065 (sodobna stavba) 13. st. (predelava v gotski slog) 1517 (prenova) 18. st. (stolpi)
Lastnosti
Širina ladje	26 m[1]
Površina	3000 m2
Št. zvonikov	2
Višina zvonika	69 m
Zvonovi	10
Uprava
Škofija	Izredna škofija (royal peculiar)
Laiki
Zborovodja	James O'Donnell
Ustanovljeno	10. st.[2]
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Palace of Westminster, Westminster Abbey and Saint Margaret's Church
Tip	Kulturno
Kriterij	i, ii, iv
Razglasitev	1987 (11. session)
evid. št.	426
Država	Združeno krajestvo
Regijs	Evropa in Severna Amerika
Listed Building – Grade I
Uradno ime: Westminster Abbey (The Collegiate Church of St Peter)
Razglasitev	24. februar 1958
evid. št.	1291494[3]

Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska samostanska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače. Je ena najpomembnejših verskih stavb Združenega kraljestva in tradicionalno mesto kronanja in pokopavanja angleških in pozneje britanskih monarhov. Sama stavba je bila benediktinska samostanska cerkev, dokler leta 1539 samostan ni bil razpuščen. Med letoma 1540 in 1556 je imela status stolnice. Od leta 1560 stavba ni več samostanska ali stolnica ampak ima status anglikanske cerkve Royal Peculiar - cerkev, ki je odgovorna neposredno vladarju. (peculiar velja za cerkvena okrožja, župnije, kapele ali cerkve, ki niso v pristojnosti škofa in nadškofa škofije, v kateri so. Vključujejo ločeno ali 'posebno' pristojnost monarha, drugega nadškofa, škofa ali dekana in kapitlja stolnice - tudi viteze templjarje in viteze hospitalce).

Po tradiciji je o njej prvi poročal benediktinski menih Sulcard okoli leta 1080, ko je bila cerkev na mestu (takrat znanem kot Thorn Ey (otok Thorn)) ustanovljena v 7. stoletju, v času Mellitusa, londonskega škofa. Gradnja sedanje cerkve se je začela leta 1245 po ukazu kralja Henrika III.

Od kronanja Viljema Osvajalca leta 1066 so bila v Westminstrski opatiji vsa kronanja angleških in britanskih monarhov.^[4] Od leta 1100 je bilo v opatiji 16 kraljevih porok.^[5] Kot grobišče več kot 3300 oseb, ki so v britanski zgodovini kaj pomenile (vključno z najmanj šestnajstimi monarhi, osmimi predsedniki vlad, pesniki, igralci, znanstveniki in vojaškimi voditelji ter neznani bojevnik), je včasih Westminstrska opatija opisano kot britanska Valhala, po ikonični pokopni dvorani nordijske mitologije.^[6]

1. ↑ »Dimensions of Westminster Abbey« (PDF). westminster-abbey.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 15. avgusta 2019.
2. ↑ Newcomb, Rexford (1997). »Abbey«. V Johnston, Bernard (ur.). Collier's Encyclopedia. Zv. I A to Ameland (First izd.). New York, NY: P.F. Collier. str. 8–11.
3. ↑ [1]National Heritage List for England
4. ↑ »History«. Dean and Chapter of Westminster Abbey. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2014. Pridobljeno 19. aprila 2008.
5. ↑ »Royal Weddings at Westminster Abbey«. Westminster Abbey. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 29. aprila 2011.
6. ↑ Castle, Stephen (15. junij 2018). »Stephen Hawking Enters 'Britain's Valhalla,' Where Space Is Tight«. New York Times. Pridobljeno 1. januarja 2019.