Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost

Stran je smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

Bližnjice WP:PDN WP:AGF WP:NAMERNOST WP:DOBRONAMERNOST

Jedrce: Razen ob očitnih dokazih o nasprotnem, predpostavite, da ljudje, ki sodelujejo pri projektu, poskušajo pomagati in ne škodovati. Če je potrebna kritika, se pogovorite o dejanjih urejevalcev, izogibajte pa se obtoževanju o slabih namenih.

Predpostavljanje dobronamernosti (AGF – assuming good faith) je temeljno načelo Wikipedije. Predpostavljamo, da so urejanja in komentarji urejevalcev opravljeni z dobrim namenom. Večina ljudi skuša projektu pomagati, ne pa ga prizadeti. Če bi to ne bi držalo, bi bil projekt, kot je Wikipedia, že od začetka obsojen na propad. Ta smernica ne zahteva, da urejevalci še naprej sprejemajo dobronamernost ob prisotnosti očitnih dokazov o nasprotnem (npr. vandalizem). Predpostavljanje dobronamernosti ne prepoveduje razprav in kritik. Urejevalci kritiziranih dejanj ne bi smeli pripisovati zlonamernosti, razen če za to obstajajo očitni dokazi.

Ko pride do nesoglasja, poskusite po najboljših močeh razložiti in rešiti težavo, ne povzročajte dodatnega konflikta in tako dajte drugim možnost, da ustrezno odgovorijo. Premislite, ali spor izhaja iz različnih perspektiv, in poiščite načine za dosego soglasja.

Ob dvomu o dobronamernosti sami še naprej predpostavljajte dobronamernost, če je le mogoče. Bodite vljudni in upoštevajte postopke za razreševanje sporov, namesto da bi napadli urejevalce ali se zapletli v urejevalsko vojno z njimi. Če želite izraziti dvom o ravnanju sodelavcev Wikipedije, ta dvom utemeljite z navedbo razlik in drugimi ustreznimi dokazi, da bodo lahko ljudje razumeli podlago za vaše pomisleke. Čeprav se morda zdi, da je do slabega ravnanja prišlo zaradi zlonamernosti, je običajno najbolje, da ravnanje obravnavate brez omenjanja motivov, saj to lahko privede do zamer.

Pri navajanju tega načela bodite zadržani. Tako kot lahko nekdo napačno presodimo, da drug ravna zlonamerno, lahko tudi napačno sklepamo na zlonamernost; spodbude k »predpostavljanju dobronamernosti« lahko same odražajo negativne predpostavke o drugih.