Back Kawan Meuih ACE Goue Horde Afrikaans Goldene Horde ALS Horda d'Oro AN خانية القبيلة الذهبية Arabic القبيله الدهبيه ARZ Horda d'Oru AST Qızıl Orda Azerbaijani آلتین اوردو AZB Алтын Урҙа Bashkir
Алтан Орд Altan Ord Altın Urda Zlata horda | |||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1240–1502 | |||||||||||||||||||||
 Zlata horda (zeleno) okoli 1300 | |||||||||||||||||||||
| Glavno mesto | Saraj Batu | ||||||||||||||||||||
| Skupni jeziki | mongolščina turščina (kipčaščina) | ||||||||||||||||||||
| Religija | tengrizem šamanizem pravoslavje tibetanski budizem (1240.1313) islam (1313-1502) | ||||||||||||||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||||||||||||||
| kan | |||||||||||||||||||||
• 1226-1280 | Orda kan (Bela horda) | ||||||||||||||||||||
• 1242-1255 | Batu kan (Modra horda) | ||||||||||||||||||||
• 1379-1395 | Toktamiš | ||||||||||||||||||||
• 1435-1459 | Kučuk Mohamed (Velika horda) | ||||||||||||||||||||
• 1481-1499 | Murtada | ||||||||||||||||||||
| Zakonodajalec | kurultaj | ||||||||||||||||||||
| Zgodovinska doba | pozni srednji vek | ||||||||||||||||||||
• mongolska osvojitev ozemlja današnje Rusije | 1240 | ||||||||||||||||||||
• združitev modre in bele horde | 1379 | ||||||||||||||||||||
• razpad v Veliko hordo | 1435 | ||||||||||||||||||||
• Krimski kanat si podredi zadnje ostanke | 1502 | ||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13. stoletju poturčen kanat v severozahodnem delu Mongolskega imperija.[1] Z drobljenjem Mongolskega imperija po letu 1259 je postala funkcionalno samostojen kanat. Znana je tudi kot Kipčaški kanat in Džočijev kanat.[2]
Prebivalci Zlate horde so bili večinoma mešanica turških in uralskih ljudstev ter Sarmati in Skiti. Nekaj je bilo tudi Mongolov, predvsem aristokratov.
Po smrti ustanovitelja Batu kana leta 1255 je njegova dinastija kljub Nogajevim spletkam in državljanski vojni v 1290. letih vladala še celo stoletje do leta 1359. Vojaška moč Horde je dosegla višek med vladanjem kana Uzbega (1312–1341), ki se je spreobrnil v islam. Ozemlje Horde je na njenem višku obsegalo večino vzhodne Evrope od Urala do Donave, vzhodno od Urala pa je segalo globoko v Sibirijo. Na jugu je mejilo na Črno morje, Kavkaz in mongolski Ilkanat.[2]
V Zlati hordi so se leta 1359 začeli nasilni notranji politični spori. V letih 1381-1395 je bila pod Toktamišem ponovno združena, kmalu po Timurjevi invaziji leta 1396 pa je razpadla na številne majhne tatarske kanate, ki so postopoma izgubljali svojo moč. Na začetku 15. stoletja je začela razpadati. Po letu 1466 se omenja preprosto kot Velika horda. Na njenem ozemlju so nastali številni predvsem turško govoreči kanati. Notranji spori so omogočili severni vazalni Moskovski veliki kneževini, da se je leta 1480 otresla "tatarskega jarma". Krimski kanat in Kazaški kanat, zadnja ostanka Zlate horde, sta preživela do leta 1783 oziroma 1847.
- ↑ Perrie, Maureen, ur. (2006). The Cambridge History of Russia: Volume 1, From Early Rus' to 1689. Cambridge University Press. str. 130. ISBN 978-0-521-81227-6.
- ↑ 2,0 2,1 Golden Horde. Encyclopædia Britannica. 2007.